Planinski dom na Miklavžu in oglarska kopa

Miklavž na Gorjancih je planotast, odprt, deloma zakrasel svet na osojni strani osrednjega, najvišjega hrbta Gorjancev, ki je ime dobil po cerkvi Sv. Miklavža. Ta stoji na skromni vzpetini na skrajnem severnem robu planotaste uravnave, od koder se svet proti severu in vzhodu strmo spušča globoko v dolino Pendirjevke ter nadaljuje na Šentjernejski vršaj v Krški kotlini. Proti jugozahodu se teren in z njim prometnica počasi spušča mimo Krvavega kamna proti Gospodični, na jugu pa se svet s planote vzpne še za dobrih 200 metrov na vršni mejni greben hribovja vse do najvišje točke – Trdinovega vrha.

Cerkev Sv. Miklavža, ki je dala območju ime, je prvič omenjena v 16. stoletju, njena zgodovina je prekinjena v 19. stoletju, ko je pozidana nova cerkev (zavarovana kot kulturni spomenik), iz vmesnega obdobja (med staro in novo cerkvijo) pa izvira nekaj legend (Gorjanski vrag/Taus).

Stoji na naravnem robu, ki je prvovrstno (a neurejeno) razgledišče preko celotnega severnega obzorja (na dlani slovenski prostor do vključno celotnega alpskega sveta (od Triglava do Pohorja), celo vrhovi avstrijske Štajerske in Koroške), nekdaj tudi prostor za vzletišče zmajarjev in padalcev.

Po robu in malce pod njim poteka gozdna prometnica, ki obkroži celotno območje Miklavža in je pomembna “obhodnica”; po njenem delu je označena Učna pot Trdinov vrh (s krajšo verzijo Učno potjo Miklavž).

Planinski dom na Miklavžu je danes osrednja točka, ki leži v neposredni bližini cerkve Sv. Miklavža, na odlični strateški poziciji – ob robu košenice, rahlo vzpet nad pokrajino, sončna lega, odprtost proti jugu.Tik ob domu stoji novejši večnamenski objekt, v katerem je bila v sklopu LIFE projekta Life to Grasslands opremljena informacijska soba z imenom Cvetnik, ki omogoča izvedbo različnih (v prvi vrsti povezovalnih in izobraževalnih) aktivnosti za manjše skupine. 

Na zahodnem robu planote (v relativni bližini planinskega doma in hkrati blizu meteorološke postaje ARSO) je umeščeno kopišče – prostor za oglarsko kopo. Tradicionalno gospodarsko opravilo, ki je skozi stoletja imelo domicil v gozdovih Gorjancev, danes ohranjajo pri življenju člani Društva Gorjanske košenice, ki vsako leto (predvidoma v septembru) prikažejo postopek kuhanja oglja. Še več, oglje nato tudi skladiščijo in pripravijo v lično embalažo z blagovno znamko Miklavško oglje.