Odprtje arheološke razstave Gorjanci med Rimom in Bizancem

Gre za arheološke najdbe s petih višinskih naselij ali refugijev, ki so na dolenjski strani Gorjancev razmeroma blizu sobivala v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev. Gre tudi za na Dolenjskem manj raziskano obdobje oziroma za čas med 3. in 6. stoletjem med zatonom antike in prihodom Slovanov ter za pretežno naselbinske najdbe kasneje v zgodovini izginulih in drugih ljudstev, kot so bili romanizirani staroselci, Goti, Langobardi, Gepidi, Avari in druga ljudstva. Sicer je, kot kažejo razmeroma bogate in pogoste gorjanske najdbe, moralo bilo na pobočjih Gorjancev nad vasjo Mihovo dokaj pomembno središče z več naselji na Gradcu, Pragu, Zidanem Gabru, Kozjem hrbtu in Camberku. Osrednje regionalno vojaško, politično in versko središče - gre namreč za čas zgodnjega krščanstva - je bil verjetno Zidani Gaber, kateremu poseben status dajejo tam odkriti trije svinčeni poštni pečati s podobo bizantinskega cesarja Justinijana I., ki je živel v 6. stoletju. Množica ostankov orožja, med katerimi so tudi deli pozlačenih čelad in oklepov iz železnih lusk, zagovarja domnevo, da je moral tam bivati tudi višji vojaški kader, ki je rimsko državno mejo oziroma rimski limes skušal zavarovati pred barbari, ki so iz širne Panonske nižine skušali prodreti do Rima.

Odkrili so tudi temelje in ostanke zgodnjekrščanskih cerkva, ki prav tako pričajo o določenem območnem verskem središču in ljudeh, ki so varnost ob prodirajočih barbarih poiskali na vrhovih višinskih osamelcev in si skušali tamkajšnje življenje urediti po prilagojenih poznoantičnih civilizacijskih obrazcih. Da gre za obdobje zgodnjega krščanstva, pa dokazujejo številni ohranjeni nakitni predmeti z značilno krščansko simboliko, na primer s podobo goloba, rajske ptice, pava ali križa.

Arheolog dr. Borut Križ, ki je tudi avtor razstavnega kataloga, je opozoril, da je moral biti zgodovinski odmev omenjene poselitve tudi vir za ljudsko izročilo, ki ga je v Bajkah in povestih o Gorjancih ohranil pisatelj Janez Trdina. Tam so namreč kot spomin antičnega časa omenjene vile, škrati, ajdi, velikani in druga gorjanska pravljična bitja. Dr. Borut Križ meni, da je pomen razstave še toliko večji, saj doslej ne poznamo primera, da se na tako majhnem prostoru, kot je naše obravnavano področje, nahaja kar pet sočasnih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških utrjenih višinskih naselij, ki so od 3. do 6. stoletja nekaj časa sobivala.

Odprtja razstave so se udeležili tudi župan Jože Simončič s podžupani Janezom Selakom, Andrejem Mikcem in Jožetom Vrtačičem.

Razstava bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.