Poletje ob reki Krki ali reka, ki hkrati ločuje in povezuje

Kot nekaj let zapored, smo tudi letos vaščani Hrvaškega Broda družno pristopili k urejanju brežine reke Krke, da smo jo, kolikor je bilo mogoče (zaradi erozije in poraščenosti njenega brega), pripravili na poletno sezono. Takoj zatem so otroci poskakali v nič kaj toplo in še nekoliko umazano vodo. Tako razigrani smo se v začetku julija razveselili novice, da je naš projekt »legalnega urejanja brežine« končno pridobil zeleno luč s strani vseh pristojnih institucij. Približno 2 leti od vložitve zahtevka na Direkcijo Republike Slovenije za vode, več kot 100 izmenjanih telefonskih klicev ter sporočil različnih oblik, tedenskih intervencij, vključevanja različnih strokovnjakov, dopolnjevanj vloge, lastnih idejnih predlogov ter načrtov glede končne ureditve, so na našem bregu zahrumeli gradbeni stroji podjetja VGP Novo mesto. Domačini smo z veseljem opazovali napredek terenske ekipe pod vodstvom g. Škode. Malo pred tem je zadnje večje neurje v sosednjem okljuku reke odtrgalo dobršen del brežine, ki je, skupaj s tremi hrastovimi drevesi, tvorila nov otok. Otok, ki si ga seveda nismo želeli, saj so drevesa na njem v nekaj dneh odmrla, ter s svojimi štrlečimi koreninami k sebi privabila ves odpad, ki v reko ne sodi. Ponovno smo navezali stik z Direkcijo RS za vode in poprosili za dodatno sanacijo tega dela. V skrbi za državni proračun se nam je to zdelo gospodarno (stroji in ekipa delavcev so se nahajali v neposredni bližini), ter tudi skozi prizmo varstva narave in krajine, primerno. Bili smo uslišani.

Poleg zaščite odtrganega dela, smo na osnovnem bregu pridobili cca 70 m pilotno steno, zgrajeno iz borovih debel, založenih s kvadri kamenja, dodatno obtežitvijo z ležečimi piloti, vrbovimi vejami in zaključnim slojem zemlje. Zavod za varstvo narave nam je namesto betonskih, odobril lesene stopnice. Izprosili smo še visoke pilote in na njih kar sami, pozno v noč, namestili letve, ter oblikovali odskočni podest. Tega so se otroci najbolj razveselili. Obrečna zasaditev drevja, sledi v jeseni. Dobili smo ureditev po svojih željah in vodovarstvenih okvirjih, ki smo jo težko pričakovali. Največja zahvala za to gre Direkciji RS za vode, ter izvajalcu del – VGP NM z g. Frančičem na čelu. Tudi domačin, g. Mesojedec nas je pri prizadevanjih podprl s svojim časom in strojem.

Morda nam bo v prihodnjem letu uspelo pridobiti še izobraževalne table, na to računamo. Želimo namreč opozoriti in pokazati na pestrost življenja okoli nas…zaradi nas – da okrepimo zavest za privilegij življenja v naravi in za vse druge, ki nas obiščejo. Vsaka realizacija prinaša nove zamisli za prihodnost in krepi povezovanje vaške skupnosti. Sleherni član je ponosen na pridobitev in si po najboljših močeh prizadeva k delovanju v dobro skupnosti. Glede na to, da naša zelena lepotica s pritoki  svojo pot vijuga in utira po dobršnem delu šentjernejske zemlje, vas želimo spodbuditi k podobnim dejanjem in ureditvi brežin vseh vodotokov, ki v poletnih mesecih nudijo osvežitve in vesele trenutke otrokom, mladim in starejšim. To je priložnost za druženje ob športnih ali kakšnih drugih dogodkih, srečevanja ob brežinah in nenazadnje lovljenje sončnih zahodov, ki so ob Krki res čudoviti. Morda kakšnega od teh ujamete prav pri nas. K temu vas vabimo. A dovolite, da vas tudi opozorimo.

Kdorkoli bo pristopil k reki mora vedeti, da to ravnanje zahteva posebno skrb in pozornost. Ne le zaradi življenja v in ob njej, ki ga je potrebno spoštovati in ohranjati, pač pa zaradi same nepredvidljivosti reke, za katero ne vemo, kaj novega nam vsak dan prinaša. Kjerkoli na svoji poti lahko pobere kos lesa ali česa drugega in nam ga prinese v območje, kjer tega ne pričakujemo. Odgovornost za pristop in uporabo reke je zato na strani vsakega posameznika. Na to vas ob pristopu (pri nas) opozarja tabla »Uporaba na lastno odgovornost!« in ne glede na to, da je pridobitev blagoslovil sam g. Trpin, zaradi česar smo bili vaščani počaščeni, vas vabimo, da vselej poskrbite za svojo varnost in za varnost tistih, ki so ob vas. Za naše »letovišče«, kot ga je imenoval g. Trpin, ime še iščemo. Morda pa nam ga pomagate izbrati vi. Mi, ne glede na to, da ga še nismo izbrali čutimo, da nas je breg povezal; naše lastnosti, potrebe biti in delovati v skupnosti, naše cilje. Skupaj se že oziramo k naslednjemu – k mostu v Mršeči vasi, ki ga vsi željno pričakujemo in za katerega želimo, da nas čvrsteje poveže tudi z matično občino.

Besedilo in fotografije: Marija Martinčič Bauman