Za lepši in varnejši (digitalni) svet

Vse težje si predstavljamo vsakdan brez računalnikov in pametnih telefonov, da o e-pošti, vrsti aplikacij ipd. niti ne pišemo. In četudi prebiramo opozorila o (ne)varnostih na spletu ali zlorabah naših osebnih podatkov, večinoma pristajamo na nerazumljive pogoje uporabe in se otepamo t.i. odprtokodnih programov.

»Zakaj ne prek Zooma?« je bilo prvo vprašanje za Eduarda Filipasa, ustanovitelja dobri dve leti starega Zavoda Rhea, s katerim smo se na njegovo pobudo raje pogovarjali prek videokonferenčnega sistema Arnes VID. »Zato ker omogoča vse, kar omogoča Zoom, tudi ni časovne omejitve. Arnes je zaupanja vredno, slovensko akademsko središče in njihov videokonferenčni sistem je za uporabnike brezplačen. Software oz. program, na katerem imava zdaj spletno konferenco, je namreč prostodostopen in odprtokoden.«

Sogovornik je velik zagovornik operacijskega sistema Linux, saj ta »sloni ravno na tem, da je vse, kar programerji napišemo, ta izvorna koda oz. program, ki je še v tekstovni obliki, tudi javno dostopen. Kako si nekaj naredil, lahko vidijo ostali, se ob tem učijo, mogoče nadgradijo ...« In pogovor hitro zaide k digitalni higieni, ki jo Zavod Rhea na svoji spletni strani zagovarja z besedami: Ljudje z ravnodušnim odnosom do svoje zasebnosti omogočamo monopol digitalnih gigantov. Alternative obstajajo – na trgu so na voljo cenovno ugodnejši in bolj transparentni sistemi in aplikacije, ki upoštevajo našo zasebnost, vendar z giganti težko tekmujejo za našo pozornost. Potrebnega je zgolj nekaj ozaveščanja ljudi, ki lahko že s tremi evri na leto spremenijo digitalni svet.

Sliši se skorajda pravljično, a ne nemogoče. Kar nenazadnje dokazuje Filipas in vrsta podobnih somišljenikov iz sorodnih nevladnih organizacij v državi, združenih v mrežo NVO-VID. Eno takih je nacionalno bolj znano društvo Duh časa, s katerim omenjeni zavod tesno sodeluje. Skupaj namreč zbirajo in prenavljajo rabljene računalnike in ostalo računalniško opremo. »Ob menjavi računalnika, posameznike in podjetja prosimo, da starih ne zavržejo. Večino namreč lahko obnovimo in jih potem brezplačno predamo ljudem.«

Prek Filipasa je tako prenovljene računalnike prejelo že več kot 50 ljudi na Dolenjskem, med prvimi so se odzvali prošnji novomeške Knjižnice reči, sodelujejo tudi z OZRK Novo mesto idr. A ne gre le za opremo, temveč tudi za prenos znanja. Na računalnike namreč namestijo omenjeni Linux, zato Zavod Rhea izvaja tudi izobraževanja o njegovi rabi.

»Nekatere je sprva mogoče strah Linuxa, a ko pridejo na delavnico, kaj hitro ugotovijo, da so ravno tako sposobni prižgati računalnik, klikati po njem, napisati e-pošto, dokumente, narediti kakšno razpredelnico, brskajo po spletnih straneh ...« našteva in tudi ostale posameznike, šole ali organizacije, ki bi se rade o tem podučile in nenazadnje prihranile denar, vabi k sodelovanju.

Če torej potrebujete računalnik, se lahko obrnete na Zavod Rhea prek e-naslovainfo@rhea.si. Poziv vsekakor velja tudi za morebitne donatorje, trenutno so zelo zaželene računalniške miške. Filipas k sodelovanju vabi tudi mlade programerje. »Da bi razširili ekipo prostovoljcev in pomagali še večjemu številu ljudi. Moram pa tu pohvaliti našo prostovoljko Leo Bogosavljević, ki skrbi za članke na naši spletni in Facebook strani.«

Na seznamu želja so vsekakor tudi kakšni prostori za lažjo izvedbo delavnic. Mogoče jih bodo lažje pridobili s statustom delovanja v javnem interesu, pri čemer jim trenutno pomaga Regijski NVO center.

Mirjana Martinović, Regijski NVO center

Stacionarne računalnike je priskrbelo društvo Duh časa, s katerim Zavod Rhea tesno sodeluje. Eduard Filipas jih želi letos razdeliti še vsaj 200 posameznikom v okviru projekta Računalniki s srcem. (Foto: arhiv OZRK Novo mesto)

Poleg rabljenih računalnikov nudijo tudi delavnice oz. izobraževanja o njihovi rabi. Za upokojence so potekale na sedežu stičišča v Novem mestu, a si želijo obiskati tudi ostale organizacije na Dolenjskem  (Foto: M.M.)