EVROPSKI DAN OSVEŠČANJA O MOŽGANSKI KAPI

EVROPSKI DAN OSVEŠČANJA O MOŽGANSKI KAPI, 4. maj 2023 – skupne aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije

Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Letos poteka pod geslom »Rešeno življenje naj bo življenja vredno«. Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.

Na novinarski konferenci so predstavniki obeh društev predstavili pomen preventive in prepoznavanja znakov možganske kapi ter ukrepanja. Zaradi staranja prebivalstva pričakujemo v Evropi do leta 2035 za 34 % povečanje števila novih bolnikov. Zato si tudi Evropsko združenje bolnikov po možganski kapi (Stroke Alliance For Europe ) že  vrsto let prizadeva vključiti akcijski plan celovite obravnave ( SAPE – Stoke Action Plan for Europe) v strateške načrte obravnave možganske kapi v vseh evropskih državah.

Predstavniki obeh društev so poudarili pomen preventive in prepoznavanja znakov možganske kapi - GROM ter pomembnost hitrega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije, izpostavili trajne posledice možganske kapi, govorili o življenju z boleznijo ter o vlogi Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju preventive in prepoznavanja znakov možganske kapi ter pomenu hitrega ukrepanja in o vlogi Združenja bolnikov s CVB Slovenije, ki že 33 let nudi podporo bolnikom po možganski kapi in njihovim svojcem.

Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je predstavil, da je cerebrovaskularni insult ali možganska kap nenadna motnja delovanja možganov zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. Nastane lahko zaradi motnje dotoka krvi v možgane, običajno zaradi strdka v žili (ishemična možganska kap), kar predstavlja 80-85% vseh kapi, ali zaradi krvavitve v možganih (hemoragična možganska kap). Možganska kap je eden od glavnih vzrokov za smrtnost in prvi vzrok za invalidnost tako v svetu kot v Sloveniji. Letno utrpi po svetu možgansko kap preko 12 milijonov ljudi in z njenimi posledicami živi preko 100 milijonov ljudi. Eden od štirih, starejših od 20 let, bo v svojem življenju utrpel možgansko kap. Možganska kap je tesno povezana z dejavniki tveganja kot je visok sistolični krvni tlak, visok indeks telesne mase (ITM), visoka raven glukoze v plazmi na tešče (FPG), visok skupni holesterol in nizka stopnja glomerularne filtracije). Ti dejavniki  povzročijo kar 71,0 % bremena možganske kapi. Vedenjski dejavniki (kajenje, slaba prehrana in nizka telesna aktivnost) predstavljajo 47,0 % bremena možganske kapi, okoljska tveganja (onesnaženost zraka in izpostavljenost svincu) pa 37,8 %. Dejstvo je, da dejavniki tveganja skupaj predstavljajo kar 87% bremena možganske kapi. Po drugi strani pa visok sistolični krvni tlak, ki je največji in najpomembnejši posamezen dejavnik tveganja za možgansko kap, prispeva kar 79,6 milijona izgubljenih »zdravih« let življenja (DALY – Disability-Adjusted Life Years = invalidnosti prilagojena leta življenja) ali 55,5 % celotne DALY zaradi možganske kapi), visok indeks telesne mase (ITM) 34,9 milijona ; 24,4 %, visoka raven glukoze v plazmi na tešče 28,9 milijona; 20,2 %, trdni delci v okolju (PM2.5) onesnaženost 28,7 milijona; 20,1 % in kajenje 25,3 milijona; 17,7 %.

Seveda je možganska kap izredno velika težava tudi pri nas v Sloveniji saj letno zaradi te bolezni umre skoraj 2000 oseb (okoli 800 moških in 1200 žensk), pri čemer se delež relativno mladih bolnikov, starih med 25 in 64 let, ki so utrpeli to bolezen, iz leta v leto veča (zlasti med ženskami). Ker so dejavniki tveganja tako pomemben spodbujevalec možganske kapi je za preprečevanje kapi in njenih posledic po eni strani nujno obvladovanje dejavnikov tveganja s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko bistveno zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja (nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

G – govor (prizadet govor)

R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.

Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!

Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo, UKC Ljubljana je povedal, da je prišlo v  zadnjih 20. letih na področju zdravljenja ishemične možganske kapi do ogromnega napredka. Najprej smo za raztapljanje strdkov množično pričeli uporabljati intravensko trombolizo, od leta 2010 pa tudi mehansko rekanalizacijo. Obe metodi zdravljenja se med seboj dobro dopolnjujeta. Prva je najbolj učinkovita pri raztapljanju strdkov, ki povzročajo zapore majhnih arterij, druga pa pri odstranjevanju strdkov iz velikih arterij. Včasih se uporablja tudi kombinirano zdravljenje tako, da najprej poskusimo z intravensko trombolizo, ob neučinkovitosti pa pristopimo še k mehanski rekanalizaciji.

Nova zdravljenja so močno izboljšala prognozo bolnikov, ki utrpijo ishemično možgansko kap. Algoritmi zdravljenja so zaradi kompleksnih terapevtskih možnosti postali zapleteni in jih obvladajo le nevrologi, ki so za to pridobili posebna znanja. Odločitve o načinu zdravljenja temeljijo na klinični sliki in kompleksnih radioloških preiskavah.

Za vse ostale udeležence v verigi obravnave pacientov z akutno ishemično možgansko kapjo je ključno, da so obveščeni, da je zdravljenje možno, da vedo, da so odločitve o zdravljenju, ki jih na koncu sprejema nevrolog, zelo kompleksne tako, da sami lahko pri obravnavi teh bolnikov prispevajo samo in izključno s tem, da znajo take bolnike prepoznati in jih čimprej, kakor hitro se le da, predstaviti zdravstvenemu sistemu s klicem na številko 112. Eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnega zdravljenja je čas. Kasneje ko bolnik pride do nas, manj možnosti ima za okrevanje. Mi, nevrologi, imamo znanje o načinih in možnostih zdravljenja, nimamo pa vpliva na čas, kako hitro pridejo bolniki do nas. Ostali laiki in zdravstveni delavci, ki so primarno soočeni s takšnim bolnikom, pa z ustrezno prepoznavo znakov možganske kapi in hitrim ukrepanjem lahko pripomorejo k temu, da bo časovni interval od dogodka do zdravljenja čim krajši. 

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja bolnikov s CVB Slovenije:

Zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe, je preživetje bolnikov z možgansko kapjo vse večje. Pri pričakovanem 34 odstotnem porastu novih primerov možganske kapi do leta 2035, to pomeni strmo povečanje števila bolnikov z blažjimi ali hujšimi posledicami bolezni. Najbolj poznani posledici sta ohromelost telesa in nezmožnost govora, manj znane so motnje vida, sluha, dihanja, spanja, požiranja in hranjenja, občutenja, utrudljivosti, čustvovanja, kognitivne in duševne motnje, motnje seksualnosti in kronične bolečine. Prepoznanje in obravnava potreb oseb s posledicami možganske kapi je ključnega pomena. Če ob funkcijskih ne prepoznamo tudi socialnih in čustvenih potreb bolnikov ali skrbnikov, bo življenje z boleznijo prav gotovo manj kakovostno. Zato je slogan letošnjega evropskega dneva osveščanja o možganski kapi »Rešeno življenje naj bo življenja vredno« in naslavlja predvsem posledice neprepoznavanja psihičnih potreb bolnikov po možganski kapi.

Pred kratkim objavljeno poročilo SAFE (Stroke Alliance for Europe) z naslovom: »Neprepoznane potrebe oseb z možgansko kapjo v Evropi«, sicer združuje rezultate raziskav z navedbo podatkov o pogostosti različnih posledic možganske kapi in neprepoznavanju in neobravnavanju dejanskih  potreb bolnikov in svojcev v zvezi z njimi. Na podlagi ugotovitev SAFE poziva vse deležnike k zagotavljanju:

·         - večje opolnomočenosti bolnikov in skrbnikov (informacije, usposabljanja),

·         - letnemu spremljanju vseh oseb po MK z ugotavljanjem in uresničevanjem njihovih potreb, 

·         - večje dostopnosti do rehabilitacije na nacionalnem in lokalnem nivoju,

·         - večje dostopnosti za uresničevanje priporočil sekundarne preventive,

·         - dostopa do podpore na področju mentalnega zdravja,

·         - takojšnjega dostopa do informacij in podpore za osebe, ki skrbijo za osebe z možgansko kapjo, ki naj vključuje tudi njihove osebne potrebe.

Pri uresničevanju na posameznih področjih, lahko s svojimi dosedanjimi dejavnostmi in znanjem veliko pripomoremo tudi NVO.

Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov s cereborvaskularno boleznijo Slovenije je predstavil delovanje združenja, ki je prostovoljna, humanitarna organizacija v javnem interesu na področju zdravja. Že od leta 1990 združuje pretežno bolnike po možganski kapi ter njihove svojce in skrbnike. Že vrsto let je to pri nas edina tovrstna organizacija, ki omogoča druženje in različne programe pomoči in podpore bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi. Deluje preko 26 klubov CVB po vsej Sloveniji. Trenutno imajo 1886 aktivnih članov.

Posebnost delovanja združenja je, da so vsi predsedniki klubov CVB, vključno s predsednikom Združenja CVB Slovenije osebe, ki so se spoprijele z boleznijo. Prostovoljno jim pomagajo različni strokovnjaki in laiki. Če si sam doživel bolezen,  je veliko lažje razumeti in svetovati tako bolnikom, kot svojcem. Redni osnovni programi združenja so:

·         - obnovitvena trajna rehabilitacija po možganski kapi v slovenskih zdraviliščih,

·      - spodbujanje dejavnosti in sodelovanja v kroničnem obdobju po možganski kapi (predavanja, delavnice, samopomočne skupine, skupine za afazijo, strokovno vodena telesna vadba, rekreacija in šport, psihosocialna pomoč in kreativne delavnice),

·         - ustvarjanje socialne mreže – druženje na različnih družabnih dogodkih, obiski med klubi, obiski kulturnih prireditev,

·         - založništvo (glasilo Kapnik, brošure na temo možganske kapi in njenih posledic),

·        - na državnem nivoju organiziramo vsakoletno vseslovensko strokovno ekskurzijo, športne igre za bolnike po MK, pohod ob žici ob evropskem dnevu in dejavnosti ob svetovnem dnevu možganske kapi.

Združenje je član Evropske (SAFE), svetovne (WSO) organizacije po možganski kapi in Evropskega Združenja bolnikov s težavo govora – afazija (AIA).

 

Več informacij:

Matija Cevc: matija.cevc@kclj.si, 041/ 774 133

Igor Rigler: igor.rigler@kclj.si

Tatjana Erjavec: tatjana.erjavec@ir-rs.si, 041/551 372

Milan Čuček: milan.cucek@gmail.com 040/ 736 744

 

Aktivnosti ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi

Ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bo Društvo za zdravje srca in ožilja pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu:

- v torek, 9. maja od 10.00 do 13.00: Na trgu bodo stojnice, z različnimi zdravstveno – informativnimi gradivi, tu se bodo z dejavnostjo predstavila različna društva, ki delujejo na področju zdravja. Medicinska ekipa bo svetovala in izvajala zdravstveno – preventivne meritve kot so krvni tlak z atrijsko fibrilacijo, srčni utrip, trigliceridi in sladkor v krvi.

 

Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo bo tega dne pripravilo Pohod bolnikov po možganski kapi od parka Tivoli do Prešernovega trga:

Prijavljeno je 220 bolnikov iz vse Slovenije. Start pohoda bo v torek, 9. maja ob 11. uri v parku Tivoli na parkirišču nasproti hale Union. Pohodniki bodo pot pričeli po Jakopičevem drevoredu in park Tivoli zapustili skozi podhod pod železniško progo, nato pa po Prešernovi, Cankarjevi in Čopovi ulici prispeli na Prešernov trg okoli 12. ure.

Na osrednji prireditev se bo predstavila pevska skupina kluba CVB Ljubljana,  recitirala bo članica Združenja bolnikov s CVB - Tatjana Rotar, kot solistka bo nastopila članica pevske skupine kluba CVB Ptuj Marija Junger. 

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na pohodu in začutite posebno vzdušje,  voljo, ponos in nepopustljivost bolnikov in njihovih svojcev. Vsak izmed njih ima svojo zgodbo in radi vam bodo odprli srce.