EN SAM VBOD KLOPA NAM LAHKO TRAJNO SPREMENI ŽIVLENJE

Spomladi več prostega časa preživimo v naravi, kjer na nas prežijo klopi, ki lahko prenašajo resne bolezni. Aktivni postanejo že zelo zgodaj spomladi, z dvigom temperature tal. Ob ustreznih pogojih pa lahko ostanejo dejavni vse do pozne jeseni. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in na vrtu. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj. Ljudje in živali postanemo njihov gostitelj naključno, med tem, ko se gibamo na prostem. Klop nas zazna s svojimi čutili, zleze na naše telo in poišče primerno nežno mesto - lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugje. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. V kolikor je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni in nam tako lahko trajno spremeni življenje.

Najpogostejši bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

LYMSKA BORELIOZA

Povzročitelj lymske borelioze je bakterija. V Sloveniji se pojavlja po celotni državi. Letno beležimo več tisoč novih primerov zbolelih. Čas od okužbe pa do prvih znakov bolezni je 3 do 32 dni. Pojavi se značilna kožna sprememba. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več. Lahko je na mestu vboda klopa ali pa na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar okužba vseeno prodira dalje. Potrebno je vedeti, da spremembe na koži niso vedno prisotne. Po več mesecih ali letih po okužbi se lahko pojavijo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni, ker je zdravljenje takrat praviloma učinkovitejše.

Cepiva, ki bi bolezen preprečilo, še ni na voljo.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

Je bolezen osrednjega živčevja. Povzročitelj bolezni je virus. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Letno beležimo nekaj sto novih primerov zbolelih. Virus se lahko na ljudi prenese z vbodom okuženega klopa. Okužimo pa se lahko tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov okuženih živali (ovce, koze, krave). Bolezen običajno nastopi v 7 do 14 dneh po vbodu klopa. Pojavi se neznačilna vročina (traja 2 do 4 dni), bolečine v mišicah, utrujenost in glavobol. Težave v nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato sledi obdobje prizadetosti osrednjega živčevja. Bolezen se kaže z visoko vročino in močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in značilno otrdelostjo vratu. Lahko tudi z občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika ter težavami z zbranostjo. Najtežje je, kadar so prisotne motnje zavesti, ohromitve udov in/ali dihalnih mišic, redko pride tudi do smrti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja ter ohromitve. Zdravila za bolezen ni na voljo. Zdravljenje je omejeno le na lajšanje bolezenskih znakov in podporno zdravljenje (potrebno je bolnišnično zdravljenje).

Najučinkovitejši ukrep za zaščito proti KME je cepljenje. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se KME pojavlja. Cepivo je varno in učinkovito.

Od leta 2019 je v Sloveniji za določeno starostno skupino na voljo cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). In sicer za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo 1 leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let. Cepljenje je v breme OZZ še vedno mogoče tudi za zamudnike. Zamudniki so otroci rojeni v letu 2016 ali kasneje in odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje. Za cepljenje in dodatne informacije se pozanimajte pri vašem osebnem izbranem zdravniku.

Samoplačniška cepljenja proti KME lahko opravite na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tudi v Novem mestu) ali pa pri svojem osebnem izbranem zdravniku.

Kako se lahko zaščitimo in preprečimo okužbe povezane s klopi?

- nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa;

- uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope);

- ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila;

- kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo;

- mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa;

- odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav);

- za zaščito pred klopnemu meningoencefalitisu svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Odgovornost za zdravje sebe in naših bližnjih je največkrat v naših rokah. Z rednim vsakodnevnim samopregledovanjem, pravočasnim obiskom zdravnika in s cepljenjem proti KME poskrbimo in zmanjšamo, da bi nam en sam vbod klopa trajno spremenil življenje.

Mateja Zupančič, dipl. m. s.,

Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Novo mesto