Prešernovo nagrado v letu 2021 prejme tudi arhitekt Marko Mušič

Prejemnik osrednje Prešernove nagrade za leto 2021 je poleg Ferija Lainščka tudi arhitekt Marko Mušič, na kar so v stroki zelo ponosni, saj od leta 2003 (kar 18 let) med nagrajenci ni bilo arhitekta.

Arhitekt Marko Mušič je svoj pečat pustil tudi v Šentjerneju s svojim delom ZNAMENJE KRIŽA na pokopališču.

Opis njegovega dela v Šentjerneju: križata se navpična greda, patibulum in prečka, antenna, je kovinski korpus z nekdanjega križa na pokopališču. Obdajajo ga ločni segmenti, prispodoba aureole, ki se zarisujejo na nebo in z izbrano orientacijo čelne stranice z nenehnim spreminjanjem osvetljenega in osenčenega znamenju dodajajo dinamiko doživljanja v ritmu dneva in sezon. Novo znamenje poslej povezuje stari in novi del pokopališča. Ob bližnjih pogledih pa se zarisuje tudi v širši vizualni prostor vstopa v Šentjernej in ambienta vekovite lepote arhaičnega pejsaža z Gorjanci.

Arhitekt Marko Mušič prejme nagrado za življenjsko delo na področju arhitekture. V slovenskem in širšem prostoru Balkana deluje na tem področju že skoraj 60 let in zaseda v njem prav posebno mesto. Sin arhitekta Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja se je kot komet pojavil na zvezdnem nebu jugoslovanske arhitekture v 60. letih, kjer je veljal za »čudežnega dečka«, ki je na večjih arhitekturnih natečajih po bivši državi nagrade pobiral kot za stavo. V mladostnem zagonu je ustvaril nekaj svojih najbolj fascinantnih arhitekturnih del, iz katerih veje veter ekspresionizma, z vso svojo oblikotvorno dramo ujet v jadra mladega in prožnega betona. Njegove zgodnje umetnine, ki so najbolj »avtorske«, so razpete med arhitekturo in skulpturo, med igrivim zgibanjem izvirnih poligonalnih geometrij ter med organsko sproščenostjo glinenih modelov, skozi katere je snoval svoje volumne. A te oblike nikoli ne izhajajo same iz sebe, temveč se vedno navezujejo na regionalno arhitekturno izročilo, ki ga na sodoben, abstrakten način preoblikuje oziroma reinterpretira. Marko Mušič, izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, prepoznaven v posebni, včasih kontroverzni drži, ki vztraja »proti toku časa« in arhitekturnim trendom, še vedno lovi duha »arhitekture za vse čase«, kot se je izrazil njegov oče, ter nagovor »večnostne arhitekture«, kot ga neslišno nagovarja nepreseženi mojster slovenske arhitekture Jože Plečnik. V tem stremljenju je tudi tako izjemno dragocen še posebej za slovensko arhitekturo, umetnost, kot tudi kulturo nasploh.

Za prejem nagrade arhitektu iskreno čestitamo.