Vrnimo se v preteklost s šentjernejsko godbo

Vedno se vse prične v koreninah in tudi šentjernejska godba jih ima. Segajo tja v leto 1911, ko je takratni šentjernejski župnik, Anton Lesjak, skupaj z nekaj veljaki sklenil, da naredi konec šopirjenju kostanjeviške meščanske godbe. Pokojni Franc Hudoklin iz Apnenika je nekoč v spominih povedal, da so takrat za godbo zbrali 1200 srebrnih kron. S tem denarjem so na Češkem kupili 25 inštrumentov. Medeninasta pločevina je po železnici pripotovala do Krškega, kjer jo je kljub nejevolji Kostanjevičanov pričakala velika množica. A inštrumenti so bili eno, igranje nanje pa povsem drug izziv za takratne glasbene navdušence. Vendar po nekajmesečnih vajah so že sredi aprila 1912 godbeniki nastopili na velikonočni procesiji s šestimi skladbami.

Leta 1931 je bila v ILUSTRIRANEM SLOVENCU, ki ga po svojem starem očetu hrani Franc Hudoklin iz Apnenika, objavljena fotografija ob 20-letnici obstoja godbe Prosvetnega društva v Šentjerneju, imenovano Orlovska godba. Zanimiva je sestava te godbe, saj so v njej igrali sami kmečki fantje in možje, ki so imeli v sebi veliko ljubezni in sposobnosti do glasbe, da so dosegli, kot vemo iz zgodovine, pomembne kulturne dosežke.

Pod sliko, objavljeno v Slovencu (l. 1931), je pisalo:

»Godba Prosvetnega društva v Št. Jerneju, sestavljena iz samih idealnih kmetiških fantov, ki je praznovala letos 20 letnico.«