NIJZ: Novi začetki

Prehod v novo leto s seboj praviloma prinaša občutek svežine in priložnosti za nove začetke. Nova letnica marsikomu predstavlja opomnik za premislek o svojem življenju ter hkrati motivacijo za sprejemanje različnih novoletnih zaobljub. Te so pogosto sprejete z mešanico navdušenja in pritiska – želimo si sprememb, a se hkrati bojimo, da ne bomo dovolj vztrajni. Novi začetki so priložnost, da se vprašamo: »Kaj potrebujem, da se bom počutil/a bolje?« Morda je to več gibanja ali opuščanje nezdravih navad, kot npr. kajenja ali pitja alkohola, morda manj stresnih dejavnikov in boljša organizacija ali pa več druženja, lahko pa tudi samo nekaj trenutkov tišine na dan.

Ko govorimo o novih začetkih, se je sicer potrebno ukvarjati s tem, kaj želimo spremeniti, hkrati pa tudi kako bomo to dosegli. Namesto da spremembe vidimo kot stvar stroge discipline in odrekanja, jih lahko razumemo kot dejanje skrbi zase in za svoje zdravje. Enako pomemben je tudi odnos do primerjanja. V moderni dobi družbenih omrežij se še toliko hitreje ujamemo v past opazovanja drugih – njihovih uspehov, teles, življenj. A resnična rast ne temelji na tem, da smo uspešnejši ali lepši od drugih, temveč na tem, kako smo napredovali v primerjavi s samim seboj oz. s prejšnjimi različicami sebe. Ko napredek merimo v lastnem tempu, se lahko veselimo vsakega, še tako majhnega koraka.

Zelo pomemben dejavnik k večji verjetnosti končnega uspeha je tudi primerno in pravilo zastavljanje ciljev. Ti naj bodo realni, čim bolj konkretni in merljivi ter smiselni. Pogosto si namreč zadamo preveč – z danes na jutri želimo popolno prehrano, vsakodnevno vadbo, strogo rutino ali brezhibno organizacijo. A prevelike spremembe v prekratkem času so težko uresničljive. Tudi če nam nekako le uspe, jih je izjemno težko ohranjati. Boljše so postopne spremembe v majhnih korakih. Prav tako bomo lažje spremljali svoj napredek, če cilje čim bolj konkretiziramo in opredelimo v merah – v urah, točnem času, kilah ipd. Namesto cilja: »vsak dan bom naredil nekaj za svoje telo«, si lahko rečemo: »trikrat na teden bom tekel približno pol ure, po mesecu dni pa bom trajanje aktivnosti povečal na eno uro«. S tako zastavljenim ciljem ustvarimo prostor za napredek in krati opredelimo način, kako ga lahko izmerimo in spremljamo.

Veliko se lahko naučimo tudi iz preteklih neuspelih poskusov, ki naj predstavljajo predvsem pomemben vir informacij in ne razlog za razočaranje ali samoobtoževanje. Lahko se vprašamo - so bili cilji, zastavljeni v preteklosti morda prezahtevni ali morda prelahki? Smo pri njihovem zastavljanju izhajali iz lastnih želja in sposobnosti ali iz primerjave z drugimi? Smo dovolj jasno opredelili, kaj želimo doseči in v kakšnem časovnem okvirju? Na podlagi teh opažanj lahko nadgradimo ter izboljšamo cilje iz preteklosti, s tem pa tudi povečamo možnost za njihovo uresničitev.

Če k novoletnim zaobljubam pristopimo premišljeno, a hkrati z razumevanjem in spoštovanjem do sebe, si tako odpremo priložnost za dolgoročne spremembe in ne le neuspele poskuse. Spremembe, ki izhajajo iz iskrene želje po boljšem počutju, so vedno trdnejše od tistih, ki jih oblikujejo pritiski ali idealizirane predstave. Naj bodo torej novi začetki povabilo k temu, da si privoščimo več skrbi zase. In da se ob tem zavedamo, da ni pomembno, kako hitro napredujemo, temveč predvsem da se premikamo. Počasi, a vztrajno in v svojem tempu. Nenazadnje – nove začetke si lahko dovolimo kadarkoli, ne le enkrat na leto. Katerikoli dan v letu, ko se zbudimo z občutkom, da bi radi poskusili drugače.