(1) Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje:

B) Splošne določbe

C) Prostorske izvedbene pogoje za odprti prostor

D) Prostorske izvedbene pogoje za območja naselij, razpršene poselitve in razpršene
    gradnje

E) Prostorske ureditvene pogoje za parcelacijo

F) Prostorske izvedbene pogoje za urejanje jeder naselij in javnih površin

G) Prostorske izvedbene pogoje za prometno, okoljsko, energetsko in
    komunikacijsko infrastrukturo

H) Prostorske ureditvene pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
    dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo

I) Podrobna merila po posamezni enoti urejanja prostora

J) Končne dolocbe

(B) SPLOŠNE DOLOCBE

(1) Območje občine je v celoti razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem
    besedilu EUP) na podlagi analize značilnosti prostora in ob upoštevanju režimov
    in pravnih aktov s področja varstva okolja in zdravja ljudi, ohranjanja narave in
    varstva kulturne dediščine ter na podlagi strateških odlocitev o prostorskem
    razvoju občine, ki so opisane v strateškem delu OPN. EUP so posebej določene
    za območje odprtega prostora, območja naselij, razpršene poselitve in razpršene
    gradnje ter za obmocja vinogradniške razpršene gradnje.

(2) Za dele EUP v naseljih, območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki
    zaradi racionalnosti delitve zajamejo razen stavbnih zemljišč tudi dele kmetijskih,
    gozdnih, vodnih zemljišč in drugih osnovnih namenskih rab, veljajo pogoji EUP
    odprtega prostora.

(3) Za dele razpršene poselitve, samotne domacije in manjše zaselke v območjih

vinogradniške razpršene gradnje, ki zaradi racionalnosti delitve nimajo določenih svojih EUP, veljajo pogoji za razpršeno poselitev naselja, ki mu pripadajo.

(1) EUP v odprtem prostoru, ki vkljucujejo obmocja kmetijskih, gozdnih, vodnih in
    drugih zemljišč, so deljena glede na zasnovo prostorskega razvoja občine. Označena so s črkovno oznako, ki pomeni prve tri črke imena enote in sicer:

- območje intenzivnega razvoja: INT

- območje razvoja vinogradništva in turizma: TUR

- območje varovanje naravnih danosti reke Krke: VAR1

- območje varovanja naravnih danosti Gorjancev: VAR2

(1) Osnovna oznaka

Obmocja EUP za naselja in obmocja razpršene poselitve so označena s črkovno oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselja pomeni:

APApnenik, BRV- Breška vas, BR - Brezje pri Šentjerneju, CEL- Cerov Log, CA - Čadraže, CIB - Čisti Breg, DO - Dobravica, DBR - Dolenja Brezovica, DSTV - Dolenja Stara vas, DGR - Dolenje Gradišče pri Šentjerneju, DMOP - Dolenje Mokro Polje, DVR - Dolenje Vrhpolje, DMA - Dolenji Maharovec, DR - Drama, DRC - Drča, GBR - Gorenja Brezovica, GGO - Gorenja Gomila, GSTV - Gorenja Stara vas, GGR - Gorenje Gradišče pri Šentjerneju, GMOP - Gorenje Mokro Polje, GVR - Gorenje Vrhpolje, GMA - Gorenji Maharovec, GR - Groblje pri Prekopi, GRU - Gruča, HR - Hrastje, HRB - Hrvaški Brod, IM - Imenje, JA - Javorovica, LEV - Ledeča vas, LO - Loka, MBA - Mali Ban, MI - Mihovica, MIH - Mihovo, MRV - Mršeča vas, OR - Orehovica, OS - Ostrog, PO - Polhovica, PR - Prapreče pri Šentjerneju, PRI - Pristava pri Šentjerneju, PRIS - Pristavica, RA - Rakovnik, RAZ - Razdrto, RO - Roje, SE - Sela pri Šentjerneju, ŠE - Šentjakob, ŠEN - Šentjernej, ŠMV - Šmalčja vas, ŠM - Šmarje, TOV - Tolsti Vrh, VBA - Veliki Ban, VOV - Volčkova vas, VR - Vratno, VRB - Vrbovce, VRH - Vrh pri Šentjerneju, ZA - Zameško, ZAP - Zapuže, ŽE - Žerjavin, ŽV- Žvabovo.

Območja manjšega dela znotraj posamezne EUP, kjer poleg splošnih veljajo tudi podrobne usmeritve, dodatne omejitve in posebnosti, so označene s črkovno oznako in tekočo številko enote urejanja s poddelilko. (primer enote: Čisti Breg- CIB1, CIB2, in podenote: CIB1.1, CIB2.1, CIB2.2….itd)

(2) Strateška oznaka

Poleg oznake EUP iz prejšnjega odstavka so EUP za območje naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje označene s črkovno oznako, ki pomeni prvo črko imena enote, kateri pripadajo glede na zasnovo strateškega razvoja občine. Strateške oznake naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje so sledeče:

- v območju intenzivnega razvoja- I,

- v območju razvoja vinogradništva in turizma -T

- v območju varovanja naravnih danosti reke Krke-V1

- v območju varovanja naravnih danosti Gorjancev- V2

(3) Podrobna oznaka

Osnovnim in strateškim oznakam posameznih enot iz prejšnjih dveh odstavkov so dodane še podrobne oznake, ki izhajajo iz morfoloških in strukturnih zakonitosti oziroma arhitekturne tipologije naselij:

u - urbano naselje,

s - suburbano naselje,

p - podeželsko naselje, ki je deljeno še na

g - gruččo, strnjeno naselje, v katerem so stavbe postavljene nepravilno v eno ali več
     skupinah;

o - obcestno naselje, v katerem je pozidava razporejena vzdolž ceste;

Podrobna oznaka za podeželsko naselje (p) je dodana predvsem enotam, ki obsegajo podrobne namenske rabe, ki niso namenjen bivanju. Ostalim se doda podrobna delitev (g, o)

(4) Posebna oznaka

Posebna oznaka »oppn« je dodana oznaki EUP za osnovno in strateško oznako, v primeru, ko je za območje potrebna izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ce je izvedbeni akt v območju EUP že sprejet, je določena podrobna oznaka »OPPN«.

(5) Posebnosti

Nekatera naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje, ki se obnavljajo in sanirajo pod pogoji splošnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na strateški položaj naselja, ki mu pripadajo (V1,V2, I, T).

(1) Nekatera naselja obsegajo območja vinogradniške razpršene gradnje, kot
    pozidave nizke gostote in avtohton poselitveni vzorec v krajini. Tu so EUP
    določene glede na strateški koncept razvoja vinogradništva in primernost
    vinogradniških leg.

(2) Osnovna oznaka

Enote so dobile ime po teritorialnem poimenovanju ali po naselju, ki mu pripadajo po registru prostorskih enot in so z namenom, da se ločijo od oznak območij naselij in razpršene poselitve, označene kot sledi:

- TV-Tolsti Vrh

- ID- Ivanji dol

- K- Kira

- S- Stražnik

- V- Vrhpolje

- Š- Šmarje

- B- Ban

- D- Drca

- R- Rakovnik

EUP, ki pri padajo istemu naselju ali vinogradniškemu območju, so označene s tekočo številko enote urejanja.

(3) Strateška oznaka

Osnovni oznaki EUP je dodana oznaka »vin« in sicer glede na kategorijo vinogradniških leg:

- vin1: najboljše vinogradniške lege

- vin2: druge vinogradniške lege

- vin3: tretja kategorija vinogradniških leg

(4) Podrobna oznaka

Osnovni oznaki EUP je dodana še oznaka, ki izhaja iz koncepta razvoja vinogradništva in sicer:

- gr - gospodarski razvoj,

- ir - intenzivni razvoj v povezavi s turizmom

- rd - razvoj s poudarkom na ohranitvi kulturne dedišcine,

- zr - zadržan razvoj.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za odprti prostor določajo vrste gradenj in objektov, ki so dovoljena na območjih kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, pri čemer so podrobnejša merila za oblikovanje ali načrtovanje teh objektov enaka kot za istovrstne objekte v območju naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje.

(Območja kmetijskih zemljišč)

(1) Območja kmetijskih zemljišč so najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

Na kmetijskih zemljišcih so poleg primarne rabe dovoljene naslednje gradnje ter prostorske ureditve:

- rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov razpršene
  poselitve,

- rekonstrukcija kozolcev in ostalih tradicionalnih lesenih kmetijskih objektov
  (skednjev, kašč, čebelnjakov itd.), ki služijo izključno osnovni namembnosti
  (spravilu sena in pridelkov), v njihovi izvirni postavitvi in velikosti,

- vzdrževalna dela in gradnja komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav
  podzemno, le izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso
  možne alternativne rešitve,

- vzdrževalna dela in gradnja prometnega omrežja in poljskih poti,

- agrooperacije razen hidromelioracij, so dovoljene prednostno v območju
  intenzivnega razvoja. V območjih varovanja naravnih danosti Krke in Gorjancev ter v
  območju razvoja turizma in vinogradništva se praviloma ohranja obstoječ
  obseg kmetijskih zemljišc kot pomemben element kulturne krajine. Stara zemljiška
  razdelitev ter pasasta parcelna struktura se ohranja,

- postavitev ograj za zaščito kmetijskih površin pred divjadjo, pri čemer mora biti
  ograja oblikovana zadržano do naravnega okolja,

- postavitev privezov in napajalnikov za konje in govedo,

- rekonstrukcija in gradnja nadkritih čakalnic na postajališčih javnega prometa, pri
  cemer mora biti oblikovanje le-teh poenoteno,

- postavitev montažne sanitarne enote, javne kolesarnice in telefonske govorilnice,

- postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
  podatkov),

- postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,

- vzdrževanje in gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih
  nesrečah,

- vzdrževanje in gradnja objektov za namen vodooskrbe in vodnogospodarskih
  ureditev.

(2) Na kmetijskih zemljiščih v okviru vinogradniških leg so poleg primarne rabe dovoljene tudi gradnje določene v 121. členu tega odloka.

75. člen

(Obmocja gozdnih zemljišč)

(1) Območja gozdnih zemljišč so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča
    namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišca v
    zaraščanju, ki so v skladu s področno zakonodajo določena kot gozd.

(2) Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v skladu s
    področno zakonodajo. K dovoljenju za poseg v gozd in gozdni prostor se mora
    pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ne glede na namensko rabo
    zemljišča v OPN.

(3) Na območju gozdov so poleg primarne rabe dovoljene naslednje gradnje in
     prostorske ureditve:

- vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov
  in naprav, tudi objektov razpršene gradnje,

- vzdrževalna dela in gradnja komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav
  podzemno, le izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso
  možne alternativne rešitve,

- vzdrževalna dela in gradnja prometnega omrežja in gozdnih učnih poti,

- ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,

- rekonstrukcija in gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z
  gozdom, ce se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je
  določeno v gozdnogospodarskih načrtih,

- priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
  načrtu, ki ga izdela pristojna služba,

- postavitev stalne gozdne žicnice, vendar naj se izogiba objektom in območjem
  kulturne dediščine in ostalih varovanih območij,

- ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel
  na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
  cebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo,

- postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji,

- postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z
  lovsko gojitvenim načrtom.

(4) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

- stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba,

- ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od
  gozdnega roba najmanj 1 m,

- če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo
  objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojnega organa razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(5) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni s

področno zakonodajo.

(6) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(7) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.

(8) Ob gozdnem robu je možno načrtovati manj zahtevne in enostavne objekte oziroma infrastrukturne koridorje (prometnice, parkirišča, vodovodi,...). Pri tem je potrebno predvidevati možnost poškodb objektov zaradi podiranja gozdnega drevja ali padajočih vej.

(9) Pri posegih v gozdove se upošteva kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(Vodna zemljišca)

(1) Območja vodnih zemljišč so območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda (celinske vode) in območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.

(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

- poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,

- poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb,

- poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,

- poseg na varstvenih in ogroženih območjih,

- poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,

- poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika
  ali vračanja vode v vodonosnik,

- hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali
  drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih dolčca področna zakonodaja. Dovoljena je:

- vzdrževalna dela, gradnja in odstranitev objektov javne gospodarske infrastrukture,

- vzdrževanje in gradnja objektov grajenega javnega dobra,

- ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
  površinskih voda,

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

- vzdrževanje in gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe
  in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

- vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

- vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
  ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

- za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču
  velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, ki bistveno ne
  spreminja namembnosti in velikosti objekta,

- raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje
  na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje,
  plovbo in podobno),

- raziskovanje voda za oskrbo s pitno vodo,

- izvajanje državnega monitoringa voda,

- raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru predpisanih raziskovalnih dejavnosti.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

- ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

- zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

- ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

- onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,

- preprečevali prost prehod ob vodnem dobru.

(5) Na priobalnem zemljišcu je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin....

Celoten dokument je na voljo v PDF obliki - v njem so tudi povezave na vse poddukomente