|
|
|
|||||||||||
|
podroben prostorski načrt občine šentjernej |
||||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
Mnenja in pripombe občank in občanov na osnutek OPN (klikni tukaj) |
|||||||||||
Številka: 350162-8/2011 Datum: 21.4.2011 ZAPISNIK
z javne obravnave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) »Gradnje na košenicah« pri Javorovici, ki je bil dne 21.4.2011 ob 18.00 v prostorih Občine Šentjernej – sejna soba
PRISOTNI: - lista prisotnosti priložena originalnemu izvodu tega zapisnika
G. Milan Jakše je uvodoma vse prisotne pozdravil in na kratko predstavil vsebino omenjene javne obravnave. V nadaljevanju je predlagal, da predstavnica podjetja BD projektiranje d.o.o. iz Novega mesta, ga. Bogdana Dražič predstavi namen in cilje občinskega podrobnega prostorskega načrta »Gradnje na košenicah« pri Javorovici.
Ga. Bogdana Dražič je v nadaljevanju povedala, da je dokument v fazi dopolnjenega osnutka, kar pomeni, da je javno razgrnjen 30 dni in si ga široka javnost lahko ogleda ter poda svoje pripombe nanj. Dokument je razgrnjen od 5.4.2011 do 5.5.2011. Omenjeni prostorski načrt obravnava del vaških košenic v dveh ločenih območjih južno od naselja Javorovica, v katerih so poleg lovskega doma izvedeni trije manjši leseni objekti in eden vkopan v zemljo. Obravnavani predel je spomeniško in naravovarstveno precej zavarovan. Gre za območje bojev Cankarjeve brigade, istočasno pa so tukaj evidentirane različne živalske in rastlinske vrste. To je območje košenic, ki ga naravovarstveniki tako imenujejo in se zato še posebej skrbno varuje. Samo območje je v občinskem prostorskem načrtu, ki je nadrejeni akt temu, opredeljeno s strogimi pogoji. Na ta dokument so bile pridobljene smernice, kjer so bili ti pogoji še dodatno zaostreni, tako, da več kot samo neka sanacija obstoječega stanja tukaj ni možna. Namen in cilj tega OPPN-ja je, da se poleg ustreznih pogojev za sanacijo objektov zagotovijo pogoji, da se ohranja kvalitetno naravno okolje. Morajo se ohraniti sonaravni travniki in ekstenzivni sadovnjaki, kar pomeni, da ne smejo biti sadovnjaki v vrstah, plantažnega tipa, ampak visokodebelni sadovnjaki v tradicionalni zasaditvi. OPPN določa pogoje, da se travniške površine ne zaraščajo, pogoje, da se obstoječi objekti sanirajo in rekonstruirajo, vzdržujejo. Predvsem pa je poudarek na kmetijski rabi prostora. Ni dovoljeno vse v kmetijstvu, ampak samo določene stvari. Glede same prostorske ureditve glede dovoljenih dejavnosti in del je dovoljena kmetijska dejavnost, pri tem je možno vzdrževanje obstoječih travnikov za košnjo in obstoječih ekstenzivnih sadovnjakov in čebelarstvo. Ureditev košenic za druge kmetijske rabe (sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo,…) ni dovoljeno. Izjema je lovski dom, kjer so dovoljene centralne dejavnosti pretežno razvedrilno-rekreativnega tipa in dejavnost lovskega društva. Glede same gradnje je dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov brez povečanja njihove prostornine, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitve obstoječih infrastrukturnih vodov in objektov, dela v zvezi urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. Dopuščeno je, da se ohranjajo obstoječi objekti, vendar jih je potrebno sanirati. Pri lovskem domu je potrebno sanirati oporni zid na južnem delu, ga ozeleniti, skrajšati. Pri objektu, ki leži južno od lovskega doma je dovoljeno, da se nadgradi z lesenim senikom. Objekt severno od lovskega doma se ohranja takšen kakršen je. V vzhodnem delu se objekt, ki ga lastnik vodi kot čebelnjak uredi tako, da je bolj podoben čebelnjaku. Četrti objekt se preuredi v senik. Velik poudarek OPPN je v ohranitvi košenic. Ohranjalo naj bi se obstoječe živice med košenicami.
G. Alojz Zoretič je pripomnil, zakaj so naenkrat tu postale Javoroviške košenice, ker nikoli niso bile. To so bila Javoroviška polja že stoletja.
Ga. Bogdana Dražič je povedala, da je to pač neke vrste zavarovana kulturna krajina in kot takšna ima svojo evidenčno številko in se vodi kot košenica – naravna vrednota Javorovica Košenica. Smernice, ki so jih dobili od kulturovarstvenikov in naravovarstvenikov so jasno določale, kaj se sme na tem območju dogajati. Drugače pa je tudi v OPN, ki je hierarhično višji akt bilo to podrobno določeno in tudi v samem okoljskem poročilu, ki je bil priloga tega akta.
G. Ivan Laknar je predlagal, da se samo območje urejanja razširi, ker je on lastnik enega zemljišča, ki je izven obravnavanega območja OPPN.
G. Milan Jakše je povedal, da smo v okviru OPN imeli številne javne obravnave na katerih je bilo možno podati pripombe in predloge na obravnavani dokument, vendar pa je gospod takrat le-te zamudil in da sedaj v tem postopku ni možno območja razširiti oz. povečati. Možno pa je dati vlogo za spremembo namenske rabe zemljišča, ki se bo obravnavala pri naslednjem postopku OPN-a.
G. Janez Kuhelj je povedal, da bi se to območje moralo urediti že takrat, ko se je urejal lovski dom, ker sedaj je tudi za lovski dom navedeno, da mora določene stvari sanirati.
G. Milan Jakše je dejal, da je bila gradnja pri lovskem domu glede na gradbeno dovoljenje presežena.
Ga. Bogdana Dražič je povedala, da imajo lastniki lovskega doma gradbeno dovoljenje za objekt ne pa za zunanjo ureditev. Tukaj so problematične škarpe.
G. Roman Lešnjak je povedal, da je za lovski dom pridobljeno uporabno dovoljenje za celotni objekt, ker je gospod za njih po pooblastilu to urejal. Škarpa je narejena na črno. Ta OPPN je potrebno financirati. Financiramo ga sami, se pravi lastniki omenjenih štirih objektov. Ta OPPN ni bil narejen z namenom, da se koga izključuje. Zahvala gre g. Jakšetu, g. Kuhlju in g. Rangusu, ker je bil OPPN narejen na osnovi odločb, ki so jih lastniki prejeli za rušenje teh objektov. Pripombe oziroma predlogi za vključitev teh objektov v OPPN so bile upoštevane v času javne razgrnitve in javne obravnave OPN, se pravi v času, ko je bilo to še možno upoštevati pod pogoji, ki so navedeni v OPN-u in sedaj v OPPN-u.
Ga. Bogdana Dražič je še poudarila, da so danes državni predpisi takšni, da je potrebno za vsak objekt imeti stavbno zemljišče. Za te objekte, ki so sedaj obravnavani je stavbno zemljišče zagotovljeno. Današnji dokument, ki ga obravnavamo nima možnosti širiti stavbnih zemljišč na račun kmetijskih. Če bi hoteli zemljišče od g. Laknarja vključiti v ta OPPN bi mu morali določiti stavbno zemljišče, vendar OPPN te možnosti nima. To je možno samo z OPN-jem, ki je nadrejen akt OPPN-ju. Najprej je potrebno dati vlogo za spremembo namenske rabe zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Ministrstvo za kmetijstvo mora zadevo obravnavati in oni se potem odločijo ali bodo spremenili neko kmetijsko zemljišče v stavbno ali ne.
G. Milan Jakše je v nadaljevanju razložil, da glede na potrebe, ki so se izkazale v letu dni uporabe OPN-a, bomo mi pristopili k postopku sprememb in dopolnitev OPN-a. V tem času bo možno podati vlogo/pobudo. Bo pa potrebno spremljati dogajanje oziroma Uradni vestnik Občine Šentjernej in spletno stran, kjer bodo zadeve javno objavljene. Povedal je še, da je občina z lastniki objektov govorila predno se je pristopilo k izdelavi OPPN in da jim je bilo jasno povedano, da občina tukaj nekega interesa nima, da bi finančno krila izdelavo OPPN, nudi pa sodelovanje kar zadeva postopka, ki se mora preko občine speljati. Finančno razmerje imajo lastniki zemljišč z projektantko tega projekta, to je ga. Bogdano Dražič, katero so si sami izbrali.
G. Dare Homan je povedal, da je bilo v času priprave OPN mišljeno, da bo nekdo zavzel stališče za urejanje celotnega območja na Javorovici. Misli, da bi bilo treba nekaj narediti, glede na to, da imamo na Javorovici neko vrednoto, rečemo da gre za park, po drugi strani pa iz leta v leto ta park izginja. Če ne bi bilo predlagateljev tega območje in politične volje, se tukaj sigurno ne bi nič zgodilo, ker je stroka izrecno rekla, da ne. Po drugi strani pa smo Šentjernejčani oziroma vsi ostali, ki živimo na tem območju imeli v mislih, da bo na tem območju nastalo smučišče. Pravno bo sedaj s tem aktom to območje urejeno, v prostoru pa se kaj dosti ne bo spremenilo. Predlaga, da bi se na to temo lahko drugič bolj podrobno pogovarjali, glede na to, da je na Javorovici neka turistična točka pa nimamo od tega nič. Javorovica bi lahko bila fenomen dobrega urejanja, če bi se skupnost tega lotila na tak način. Študentje s tega območja so že pripravili nekaj osnutkov na to temo.
G. Janez Kuhelj je dejal, da je Javorovica turistično zanimiva, zato je prav, da se ljudi vzpodbudi, da na tem območju nekaj naredijo.
G. Roman Lešnjak je dodal, da pa je vseeno bilo na tem nekaj narejenega, saj je vzhodni del vasi Javorovica namenjen za počitniško naselje. Gre za predlagan OPPN kot širitev obstoječega naselja.
G. Alojzij Zoretič je vprašal ali kmetovanje ni dovoljeno?
Ga. Bodgana Dražič je povedala, da je na obravnavanem območju dopustna kmetijska dejavnost vzdrževanja travnikov za košnjo in obstoječih ekstenzivnih sadovnjakov ter čebelarstvo. Ureditev košenic za druge kmetijske rabe (sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, poljedelstvo,…) ni dovoljeno.
G. Roman Lešnjak je pripomnil, da bi lovsko družino Šentjernej pozval, da sorazmerno z ostalimi lastniki pristopijo k finančni realizaciji tega OPPN-a, ker OPPN zadeva tudi njih oziroma lovski dom.
G. Roman Lešnjak je še vprašal, kako je glede dostopne poti, ki se uporablja za potrebe lovskega doma?
G. Milan Jakše je povedal, da je občina dala smernice pri pripravi OPPN, da se omenjena dostopna pot, ki se uporablja za potrebe lovskega doma in poteka v naravi po privatnem zemljišču prestavi na sosedno parc. št., katere namera pa je sprememba poti v javno pot. Povedal je, da je bilo to realizirano.
Javna obravnava je bila končana ob 19.05 uri.
Zapisala: Župan Marija Jambrek Korenič Franc Hudoklin |
||||||||||||
|
Sklep OPPN - sprememba iz SDUN v OPPN - kvartarne in storitvene dejavnosti v Šentjerneju |
||||||||||||
|
|