tekoče investicije v občini šentjernej

OPOMBA: te strani še niso ažurirane - manjkajo sveži podatki

Obnova vodovodnega sistema v občini Šentjernej

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij", prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi". Obsega obnovo vodovoda v skupni dolžini 10,7 kilometra. Gre za izgradnjo povezovalnega vodovoda Hrastje – Orehovica z obnovo priključkov ter sanacijo vodohrana v Orehovici, izgradnjo vodovoda Šentjernej – Dol. Stara vas z delno obnovo priključkov, izgradnjo vodovoda Dol. Stara vas – Brezje – Imenje z delno obnovo priključkov ter izgradnja vodovoda Ledeča vas – Gruča – Groblje pri Prekopi – Ostrog – Šentjakob z obnovo priključkov. Investicija bo v celoti zaključena v drugi polovici leta 2012.

Trenutno se na območju občine Šentjernej gradi primarna kanalizacija, natančneje kanal K3, ki bo omogočil priključitev na kanal K1 na severnem robu Šmalčje vasi in bo potekal skozi celotno naselje proti jugu, kjer bo prečkal industrijsko območje ob desnem bregu potoka Kobila do parkirišča pred obratom Krke BETA in se priključil ne že izveden PVC kanal.
Izvaja se tudi plinifikacija v Proizvodno servisni coni Sejmišče v Šentjerneju in za Osnovno šolo Šentjernej ter Vrtec Čebelice, kjer se bo zamenjala tudi centralna peč za ogrevanje. Sofinanciranje investicije v obrtni coni poteka s pomočjo tamkajšnjih uporabnikov.
Skupaj s projektnim svetom šole pripravljamo in urejamo projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo Osnovne šole Šentjernej in prizidek k njej in jo dodatno usklajujemo s strokovnimi službami na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Na področju vodovoda načrtujemo rekonstrukcijo vodovodnega sistema Gorenji Maharovec - Dobravica in vodovoda v Dolenjem Vrhpolju. Nadaljevali bomo tudi s pripravo projektov - od lokacijske dokumentacije do pridobitve projektov PGD, PZI - za vodovodne sisteme, ki se bodo obnavljali v naslednjih letih po posameznih odcepih, in sicer: Šentjernej -   Dolenja Stara vas, Ledeča vas - Groblje pri Prekopi, Groblje - Ostrog, Ostrog - Šentjakob in delno tudi Zameško ter odcep Ostrog -  Gruča.
V Gorenjem Gradišču bomo zgradili avtobusni postajališči. Pripravili bomo tudi projektno dokumentacijo za nova avtobusna postajališča v Gorenjem Maharovcu ob regionalni cesti ter obnovili avtobusna postajališča v vasi Pristava in Hrastje. 

Zaradi varnosti pešcev v prometu se gradi hodnik za pešce in javna razsvetljava za smer Dobravica - Gorenja Brezovica ter avtobusni postajališči.
Pripravili bomo vso potrebno dokumentacijo za rekonstrukcijo Ceste oktobrskih žrtev. Omenjeni projekt bo vseboval ureditev meteorne in fekalne kanalizacije, hodnika za pešce in javne razsvetljave ter vso ostalo infra-strukturo z zamenjavo povezovalnega cevovoda od Dolenje Brezovice do križišča v Šentjerneju.
Zaradi dotrajanosti cestišča bomo pričeli s pripravami projektno-tehnične dokumentacije za obnovo odcepa ceste Šmarje - Pleterje.
Ker Šentjernej potrebuje tudi kulturno dvorano za različne prireditve in slovesnosti, bomo začeli pripravljati projektno-tehnično dokumentacijo za večnamensko poslovno stavbo s kulturnim centrom na prostoru bivše gospodarske šole nasproti občinske stavbe v Šentjerneju.
V letošnjem letu je predviden odkup zemljišč za izvedbo Zazidalnega načrta Sejmišče III, v katerem je predvidena izgradnja blokovskih stanovanj in poslovno stanovanjskih objektov.
Potekajo tudi intenzivni pogovori za odkup zemljišč za sejemsko dejavnost, kjer načrtujemo ureditev tržnice in sejemske dejavnosti.

Že lani smo ob praznovanju občinskega praznika podpisali s Pošto Slovenije, Dolenjskimi lekarnami in CGP Novo mesto, s katerim je bila določena gradnja poslovnega objekta. Za to gradnjo smo že opravili vse dogovore za odkup celotnega zemljišča, na katerega naj bi v bodoče razširili tudi vrtec, igralne površine in zdravstvena postaja.
Na področju podjetništva pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za razširitev Proizvodno servisne cone II v Šentjerneju, ki je nujno potrebna, saj so želje in potrebe obrtnikov in podjetnikov za izgradnjo novih obratov velike. In prav je tako, saj se bo občina Šentjernej na tak način še hitreje in uspešneje razvijala, s tem pa se bo zmanjšala tudi brezposelnost v občini.

Na komunalnem področju je naša občina med prvimi novoustanovljenimi občinami uredila in pridobila vso potrebno gradbeno-tehnično dokumentacijo za izgradnjo zbirno-reciklažnega centra, kar je pomembno tudi zaradi koriščenja takse za obremenjevanje okolja.
Pripravljamo tudi vso potrebno tehnično dokumentacijo za ureditev ekoloških otokov po celotnem območju občine. Predvidenih je približno 21 otokov.

Občina Šentjernej je pristopila tudi k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, t.i. CeROD.
V prihodnje nameravamo zgraditi črpališče na vrtini K III v Kamniščku, zato bomo pričeli s pripravami ustreznega projekta. Da naloga ni bila do sedaj že realizirana, so bile krive težave glede odkupa zemljišča zaradi denacionalizacijskega postopka.
Naša osnovna  naloga je tudi ureditev zemljiško knjižnih pravnih zadev, kar pomeni, da moramo v zemljiško knjigo prenesti lastništvo vseh zemljišč in objektov, ki so na območju občine Šentjernej na osnovi sprejeta sporazuma o delitvi premoženja bivše občine Novo mesto.
Poleg vseh pomembnih investicij pa ne smemo pozabiti tudi na različna praznovanja, obujanja pomembnih preteklih dogodkov, srečanja in podobno. Čeprav smo šele v prvi četrtini leta 2003, pa so se na območju naše občine zvrstile različne prireditve in srečanja, kar dokazuje, da nam kljub hitremu tempu življenja ni vseeno za kulturo, medsebojna druženja, solidarnost …V letošnjem letu smo že imeli krvodajalsko akcijo. Odziv občanov je bil zadovoljiv.

Tudi slovenski kulturni praznik smo počastili s kulturno prireditvijo, ob 1. marcu - svetovnemu dnevu civilne zaščite, pa je bila v Šentjerneju podelitev občinskih in regijskih priznanj. Podeljena so bila tudi priznanja krvodajalcem, ki so 5-krat in več darovali kri, med njimi sta bila tudi dva občana, ki sta jo darovala celo 50-krat oz. 60-krat, na kar smo zelo ponosni.