Predstavljamo vam občinska priznanja in nagrade za posebne dosežke ter dosedanje prejemnike teh priznanj.

• Priznanja 2010

• Priznanja 2008

• Priznanja 2007

• Priznanja 2006

• Priznanja 2005

• Priznanja 2004

• Priznanja 2003

državna priznanja

regijska priznanja

občinska priznanja

častni občan

nagrada občine

spominska plaketa

priznanje župana

športna priznanja

Mira Hrovat – Nagrada Občine Šentjernej

Mira Hrovat je po izobrazbi učiteljica razrednega pouka. Vsa njena tri desetletja in več dolga poklicna pot je povezana z vrtcem. Dolga leta je delala neposredno z otroki, po priključitvi vrtca k OŠ pa je pedagoška vodja. Je izjemna poznavalka in strokovnjakinja za predšolsko področje v občini Šentjernej, opažena in cenjena tudi v širšem dolenjskem prostoru.

Pogumno in strokovno utemeljeno je vedno uvajala novosti v vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu. S prefinjenim posluhom za potrebe okolja je spretno reševala prostorske stiske vrtca Čebelica in iskala edine možne, vendar mnogokrat zelo zapletene rešitve v družinskih varstvih, ki po številu sodijo v slovenski vrh.

Dejavna je na mnogih področjih predšolske vzgoje. Spoznali smo jo v vlogi vzgojiteljice, mentorice mlajšim strokovnim delavkam, vodje vrtca, pedagoške vodje, predavateljice za starše in strokovne delavke, vodje različnih projektov, organizatorke prireditev, razstav, taborov in še bi lahko naštevali. Čeprav čas, v katerem je delovala, ni bil vedno naklonjen spremembam na predšolskem področju, je vedno znala uskladiti naloge, ki so ji bile naložene z možnostmi, ki so ji bile na voljo. Poleg strokovnega pedagoškega dela je uspešna tudi pri načrtovanju in oblikovanju poslovno organizacijskega področja predšolske dejavnosti  v občinskem prostoru. Predlaga racionalne rešitve, ki jih zna argumentirano utemeljiti pri sodelavcih, vodstvu šole, starših in strokovno predstaviti ustanovitelju.

S pretanjenim občutkom za animacijo in motivacijo zna pri vseh odločilnih dejavnikih in tistih, ki niso neposredno povezani z vrtcem, usklajevati interese in jim ponuditi možnosti za aktivno sodelovanje. Pot je nemalokrat našla tudi do sponzorjev in donatorjev, ki so izkazali zaupanje v posamezne projekte. Njen pogled na vrtec je širok, odprt in usmerjen v prihodnost.

Miro Horvat odlikuje velika zavzetost za razvoj stroke v vrtcu Čebelica, pri čemer uspehe praviloma predstavi kot rezultat skupnih prizadevanj in nikoli ne poudarja osebnih zaslug.

S svojo strokovnostjo je bila in je še vedno srce predšolske vzgoje.

PGD Mokro Polje – Spominska plaketa Šentjerneja

Prostovoljno gasilsko društvo MOKRO POLJE je bilo ustanovljeno leta 1935.

70 let je dolga doba in v tem času se je zgodilo marsikaj, kar je vplivalo na delo in razvoj društva.

PGD Mokro Polje  je eno izmed starejših  gasilskih društev v občini Šentjernej. Od ustanovitve društva pa do danes je viden velik napredek v razvoju tehnike in gasilske opreme, kar se je vseskozi odražalo tudi v razvoju društva. V času svojega obstoja so gasilci prostovoljnega gasilskega društva skrbeli za nabavo kvalitetne gasilske tehnike, jo vseskozi obnavljali in dobro vzdrževali. Skrbeli so za sprotno vzdrževanje in obnovo gasilskega doma, ki je bil vseskozi ponos gasilcev in okolice. V tem času se gasilci niso spopadali samo z ognjem in ostalimi nesrečami, skrbeli so tudi za napredek društva in kraja. Veliko dela je bilo storjenega na preventivnem izobraževanju članov društva, še posebno pri vzgoji mladih.

Člani društva so bili zelo aktivni tudi na tekmovalnem področju. S člansko ekipo so osvojili tradicionalni avtorelly pri GZ Novo mesto, s mladinskimi in ženskimi desetinami so sodelovali celo na državnih tekmovanjih. To in potreba po gašenju požarov sta ohranila gasilce delavne skozi vsa obdobja.

PGD Mokro polje je skozi celotno 70-letno obdobje delovanja zelo aktivno, člani se redno udeležujejo gasilskih tekmovanj, akcij, v letošnjem letu pa so praznovali še 70-letnico delovanja in ob tej priložnosti nabavili novo gasilsko vozilo

Klub za konjski šport – Spominska plaketa Šentjerneja

Klub za konjski šport Šentjernej, ki ohranja, neguje in razvija kar 120 letno tradicijo prirejanja konjskih dirk v Šentjerneju, dejansko letos slavi svojo 85. obletnico. Predhodnik današnjega kluba, »Dirkalno in jahalno društvo Št. Jernej« je bilo namreč ustanovljeno v letu 1920 in je takrat pripravilo prve konjske dirke po I.svetovni vojni.

Današnje ime »Klub za konjski šport Šentjernej« se je oblikovalo v letu 1948.

V vsej tej dolgi dobi delovanja je osnovni cilj in namen delovanja združevanje rejcev in lastnikov kasaških konj, vzdrževanje hipodroma kot skupnega objekta za trening ter prirejanje dirkalnih prireditev.

Klub je skupaj s konjskim športom kot takim doživljal vzpone in padce, veseli pa smo, da je ravno v zadnjih letih v obdobju največjega razcveta in napredka, tako kvantitetnega kot kvalitetnega.

Vse tam do 80.let prejšnjega stoletja so člani Kluba sloveli predvsem kot organizatorji dirkalnih prireditev, bolj množična reja in tekmovanja s čistokrvnimi kasaškimi konji pa so se dejansko razvila v zadnjih tridesetih letih.

Prizadevno delo vseh predhodnih generacij članov je obrodilo sadove v rezultatih in dosežkih, ki jih sedaj žanjemo.

Klub za konjski šport Šentjernej trenutno združuje okoli 80 članov, ki so povečini tudi rejci ali lastniki kasaških konj. V svojih hlevih redijo približno 120 plemenitih kasačev.

Njihovo kvaliteto preizkušajo na dirkah po Sloveniji, pa tudi v tujini.

Klub za konjski šport Šentjernej se s svojim delovanjem vključuje tudi v utrip samega kraja. Z organiziranjem dirkalnih prireditev, v zadnjih letih že petkrat letno, s sodelovanjem na tradicionalnih prireditvah, kot sta Jernejevo in Štefan dan. Pomemben in nezanemarljiv vidik delovanja kluba je tudi promoviranje imena Šentjernej, ki je v Sloveniji prepoznaven po tudi po konjih, predvsem zaradi delovanja Kluba ter nastopov njihovih tekmovalcev.

V zadnjih letih se je klub s svojimi tekmovalnimi in rejskimi rezultati zasidral med najboljše tri v državi.

V letu 2003 pa je z rekordnim številom zmag in ostalih dobrih uvrstitev zasedel celo prvo mesto v državi.

Trenutno stanje v Klubu daje lepe obete tudi za prihodnost, veliko mladih oziroma novih kasaških navdušencev, je namreč garancija nadaljnjega razvoja.

HYB d.o.o. Šentjernej – Priznanje župana

Podjetje Hyb nadaljuje več kot tridesetletno tradicijo izdelave debeloplastnih hibridnih vezij v Sloveniji. Izdeluje pa predvsem senzorje krvnega tlaka, porodnih krčev, hibridna vezja za avtomobilsko industrijo in splošno tehniko, senzorje za klimatske komore in tako naprej. Prebrodili so večletne poslovne težave in v povezavi z novim strateškim programom razvoja podjetja so začeli razmišljati o novi tovarni s katero bi zagotovili ustreznejše pogoje za zahtevno proizvodnjo medicinskih naprav.

Kot večina slovenskih podjetij v preteklem obdobju, se je tudi  Hyb srečal s težavnimi časi. Vendar pa je s pomočjo novega poslovnega partnerja v letu 2002 uspešno zaključil svojo sanacijo. Zaradi zastarelosti strojev in delovnega okolja, v katerega se ni več vlagalo ter zahteve novo uveljavljenih standardov v njihovi dejavnosti, se je lastnik odločil za izgradnjo nove tovarne, za katero je bil 4. novembra 2003 položen temeljni kamen. Gradbena dela so hitro potekala, tako da so v mesecu oktobru 2004  že začeli s selitvijo strojev in opreme v nove prostore. Z novim leto 2005 so delo pričeli v novih prenovljenih prostorih, katerih uradna otvoritev je bila 11. marca 2005. 

Hyb danes zaposluje 120 ljudi ter kot pretežni izvoznik ustvari 5 milijonov EUR prihodkov iz prodaje, predvsem na trgih Evropske unije, Združenih držav in Irana. Njihovo ime postaja prepoznavno v svetu.

Hyb je previharilo vse težave in ima pred sabo stabilno prihodnost, predvsem pa ne smemo pozabiti, da tovarna daje kruh ljudem v šentjernejski dolini.

Alojz Novak – Priznanje župana

Alojz Novak je dosegel pomembnejše trajne uspehe na področju tekmovalnega striženja ovac, saj je kar šestkratni zaporedni državni prvak Slovenije v disciplini striženja z električnimi škarjami.

V svetu sicer uveljavljena tekmovanja v striženju ovac so se pri nas začela pred dobrimi desetimi leti. Alojz, ki je svoje prve ovce ostrigel na domači kmetiji na Gomili, se je hitro navdušil tudi za tekmovanja. Z njemu lastno vztrajnostjo je hitro napredoval in v tej disciplini dosegel spretnost, ki mu je prinesla kar šest zaporednih naslovov najboljšega v Sloveniji, kjer dejansko nima prave konkurence. Zato se je toliko bolj razveselil povabila na Odprto prvenstvo Francije, kjer je v letu 2003 kot debitant dosegel 13. mesto.

Leta 2005 pa je znova na povabilo francoskega združenja strižcev ovac nastopil na njihovem odprtem državnem prvenstvu, v konkurenci strižcev Avstrije, Švice, Nemčije, Škotske, Welesa in Anglije (ovčerejsko razvitih držav) zmagal v kategoriji profesionalcev.

Odveč je poudarjati, da je to prva zmaga kakšnega slovenskega strižca v mednarodnem merilu.

Franc Golob – Priznanje župana

Rodil se je 2.8.1935 na Selah pri Šentjerneju. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani izučil za tesarja, kot je bil njegov oče. Pota so ga zanesla v svet. Nekaj let je služboval na Jesenicah, po poroki leta 1959 pa sta z ženo odšla na začasno delo v Nemčijo. Leta 1967 se je vrnil Slovenijo in v Šentjerneju ustvaril dom za družino.

Nekaj let je bil poklicni šofer. Kmalu ga je podjetniški duh zanesel med obrtnike. Ustvaril je družinsko podjetje Dekorplast, ki se ukvarja s predelavo plastičnih mas že več kot 30 let. Čeprav je že kar nekaj let uradno v pokoju, še vedno pomaga pri vodenju podjetja.

Leta 2004 je postal predsednik Društva upokojencev Šentjernej in skupaj z upravnim odborom ter nekaterimi prizadevnimi člani izpeljal praznovanje 50-letnice društva. Na njegovo pobudo so začele delovati tudi sekcije kot so šah, pikado, balinanje… Po najboljših močeh se trudi za dobrobit vseh članov, saj bo le tako društvo močno in uspešno.

Prostega časa ima bolj malo. Izkoristi ga za delo v vinogradu in sadovnjaku, kjer si nabira novih moči.

Stane Koligar – Priznanje župana

Stane Koligar je bil rojen 13.4.1956. Svojo mladost je preživljal na svojem domu v Gorenjem Vrhpolju. Že od malih nog je bil predan okroglemu usnju. V višjih razredih OŠ je bil steber nogometnih ekip.

Svoje nogometno znanje in talent je nato izpilil v nogometnem klubu Šentjernej, katerega ustanovni član je tudi on sam. Ustanovljen je bil leta 1974. Dokazoval se je tudi kot igralec malega nogometa v številnih ekipah širom Dolenjske. Najbolj je zaznamoval ekipi NK KREMEN in NK PLETERJE. Seveda pa ne moremo mimo njegovega velikega prispevka pri vzgoji številnih mladih fantov v kategorijah: MLAJŠI DEČKI, KADETI in MLADINCI. V obdobju njegovega dela je bilo vključenih preko 140 otrok oziroma mladih nogometašev.

Naštejmo nekaj vidnejših uspehov v tem obdobju:

-         STAREJŠI DEČKI: napredovali so iz četrte v prvo slovensko ligo (dvakrat so osvojili 4. mesto v prvenstvu 1. slovenske lige)

-         KADETI: napredovali so iz tretje v prvo slovensko ligo (enkrat osvojeno 2. in enkrat 4. mesto v prvenstvu)

-         MLADINCI: napredovali so iz četrte slovenske lige v drugo in osvojili 7. mesto v ligaškem tekmovanju.

Fantje, ki spadajo v člansko selekcijo, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne nastopajo v ligi, ampak uspešno nabirajo zmage in pokale v ligi in na raznih turnirjih v malem nogometu pod imenom ASI. Tudi ta selekcija deluje pod vodstvom Staneta Koligarja.

Na mlade nogometaše je naredil velik vtis s svojim neomajnim delom in zgledom. Človek, ki Staneta Koligarja ne pozna dobro, bi ga morda ocenil kot nepopustljivega in včasih celo malo trmastega. V resnici pa je to prijeten človek z dušo, ki pa ne bo niti za centimeter odstopil od zastavljenega cilja in veljavnih normativov v športu.

Za svoje delo je prejel priznanje Nogometne zveze Slovenije ter bronasto in srebrno Bloudkovo plaketo.

Ivan Košak – Priznanje župana

Ivan Košak je bil rojen na šentjernejski strani reke Krke, v vasi Drama, na kmetiji, ki je bila zapisana reji konj in tekmovanjem z njimi. Nič presenetljivega torej ni, da so tudi Ivana pritegnili konji, ki se jim je zapisal za vse življenje. V Klubu za konjski šport je začel svojo pot kot tekmovalec v letu 1972. Kmalu se je vključili tudi v delo klubskih organov, v katerih je uspešno deloval, zato so mu člani izkazali zaupanje in ga večkat izvolili za  predsednika. Najvišjo funkcijo v klubu je skupaj opravljal devet let. V svojem prvem mandatu je s pomočjo številnih kasaških prijateljev vzpostavil tekmovanje kasaških voznikov amaterjev Alpe-Adria, v katerem so šentjernejski vozniki deset let merili moči s kolegi iz Avstrije, Hrvaške in Italije.Posebno uspešno obdobje njegovega vodenja je bil zadnji mandat v obdobju 1998-2004, ko je šentjernejski klub izrazito napredoval po številu tekmovalcev in prirejenih tekmovalnih dnevih in se trdno zasidral med najboljše v Sloveniji.

Ivan Košak se v Šentjerneju udejstvuje tudi kot član Turističnega društva, kjer je nepogrešljiv pri vseh »konjskih« zadevah, kakršni sta Jernejeva povorka ali pa Štefan dan.

Saša Grubar – Športno priznanje občine

Saša Grubar se je z gimnastiko srečala v prvem razredu OŠ pri gimnastičnem krožku leta 2002, ki ga je vodila Renata Cujnik. Tega leta se je vključila v gimnastični klub RAIN Krško pod vodstvom Renata Zorka. Konec leta 2002 je začela vaditi v gimnastičnem klubu PARTIZAN Novo mesto, kjer je imela možnost tekmovanja v najtežji skupini kategorije A. Klub nima lastnih trenerjev, zato redno sodeluje z gimnastičnim klubom GIB Šiška iz Ljubljane. V letu 2003 je tekmovala v A programu kategorije cicibank, v letu 2004 pa v A kategoriji mlajše deklice. V letu 2005 je začela trenirati v gimnastičnem klubu GIB Šiška iz Ljubljane. Stalni trenerji so Katarina Bogataj, Richard Crnjać in Mitja Samardžija.

Drobna desetletna Saša je uspešna učenka četrtega razreda OŠ Šentjernej, ki se rada vključuje v vse dejavnosti razredne skupnosti. Je priljubljena med vrstniki in aktivna soorganizatorka razrednih dejavnosti. Poleg gimnastike rada nastopa v gledaliških predstavah, pleše in poje, smuča in rola, z družino pa se rada podaja na pohode in kolesarske izlete. Iz začetne igrive hoje po rokah po mestnih pločnikih se je prelevila v perspektivo gimnastično tekmovalko z izrednimi sposobnostmi koncentracije in izjemnih gibalnih veščin.

Športni talenti, s katerimi je obdarjena Saša Grubar, se lahko izrazijo le z izjemnim trudom in neskončno močjo duha športnika, v vsakdanjem odrekanju siceršnjih dejavnosti mladostnikov. Dandanašnji vrhunski šport zahteva poleg celega človeka, naklonjenega okolja v katerem živi in dela, vsakdanjega odrekanja in več kot popolnih pogojev dela še izjemno srečo, da so drobci delovanja športnika vedno pravilno usklajeni. Saša je pokazala svoje nevsakdanje sposobnosti že na začetku svoje kariere.