ureditev in organizacija občine šentjernej

Predstaviti se želimo z vseh vidikov organiziranosti.

Začetek je tukaj - sicer pa se podajte v raziskovanje - spletna stran je zares zelo bogata in polna vsebin.

Šentjernej je dobil svojo občino še pod vladavino avstro- ogrske monarhije in jo je imel do leta 1945. V prvi Jugoslaviji je spadala pod okraj Krško. Tedaj sta delovali v občini dve hranilnici- posojilnici. To dokazuje, da je bila gospodarsko trdna. Med drugo svetovno vojno in po njej je njena glavna panoga- kmetijstvo- nazadovalo zaradi obveznih oddaj pridelkov in živine državi, pomanjkanja delovne sile, nacionalizacije zemljišč in strokovnega vodenja. Kmetijstvo se je pričelo popravljati v 70. letih z začetki mehanizacije obdelovanja, z denacionalizacijo in strokovnim vodenjem kmetovanja. Urejevati so se začela tudi naselja. Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje sedanje občine upravno razcepljeno na krajevne ljudske odbore, nato pa jih je več desetletij združevala in upravljala občina Novo mesto. Ko je bila naša občina še pod okriljem bivše Občine Novo mesto, smo bili postavljeni na obrobje v smislu gospodarsko-tehnološkega razvoja, kakor tudi urejanja komunalne infrastrukture tako v ožjem delu Šentjerneja kot v ostalih vaseh občine. Naš moto ob ustanovitvi nove občine pa je bil, da občina napravi korak k izboljšanju standarda občanov v smislu opremljanja komunalne infrastrukture, k dvigu standarda in izboljšanja življenjskih pogojev.

Občina Šentjernej se je spet oblikovala , kakor je bila nekoč in je samostojna od 1. januarja 1995. Občani Šentjerneja so dolgo časa strmeli k lastni lokalni samoupravi, v tistem času pa so bile dane tudi zakonske možnosti za ustanovitev. V Sloveniji je bilo v tistem obdobju ustanovljenih nekaj več kot 90 občin.Pot je bila v začetku težka, nepoznana, vendar začetne težave smo prebrodili in danes po desetih letih smo prepričani, da je bila takratna odločitev pravilna in na mestu.

Po volitvah je prevzel vodstvo občine občinski svet z županom na čelu. Uradne prostore ima v nekdanjem župnišču, ki pa ga je morala prej temeljito obnoviti.

Danes šteje celotna Občina Šentjernej 6800 prebivalcev, medtem ko jih ima sam Šentjernej okoli 1360. Sedež občine je na Trubarjevi cesti  5. Občina ima 58 naselij, njena površina meri 96 km2.  

DELOVANJE OBČINE ŠENTJERNEJ OD USTANOVITVE PA DO DANES

V tem kratkem obdobju samostojnega delovanja občine Šentjernej si upamo trditi, da smo naredili kar veliko dobrega za občane, v smislu ureditve cestne in komunalne infrastrukture, kamor sodijo ureditve javne razsvetljave, pločnikov za pešce, ureditve odvodnjavanja meteornih voda ter druge spremljajoče infrastrukture.

V centru Šentjerneja smo rekonstruirali križišče in ceste, pridobili semaforizirano križišče, urejeno odvodnjavanje, pločnike, javno razsvetljavo. S to ureditvijo je Šentjernej pridobili novo sodobno podobo in času primerno urejenost. Uredili smo tudi trg Šentjerneja z reprezentančnim platojem, javno razsvetljavo, osvetlili spomenik in petelina kot razpoznavni znak naše občine.

Izvedli smo rekonstrukcijo atletskega stadiona pri Osnovni šoli Šentjernej, kateri daje možnost Šentjernejčanom predvsem pa šolski mladini, da trenira različne športne aktivnosti, saj smo Šentjernejčani znani po velikih dosežkih še zlasti na atletskem področju.

Na področju pokopališke dejavnosti smo v Šentjerneju izgradili novo mrliško vežico s pripadajočimi objekti ter razširili in uredili pokopališče, izdelan je bil tudi nov obodni zid. Arhitekturno oblikovno je bila mrliška vežica izbrana na natečaju ob sodelovanju posebne komisije arhitektov. Uredili in rekonstruirali smo tudi ostala pokopališča in mrliške vežice po vaseh občine, in sicer v Grobljah pri Prekopi, v Gor. Gradišču ter na pokopališču Otok v Dobravi.

Veliko truda in birokratskih postopkov je bilo vloženega v pridobivanje še neurejenih zemljišč, katera so bila še v denacionalizacijskem in komasacijskem postopku. Le-ta smo uspeli pridobiti in urediti zazidalni načrt za proizvodno servisno cono Sejmišče, kjer sedaj uspešno obratuje sedem podjetnikov z različnimi proizvodnimi dejavnosti.

Za nadaljnji dolgoročni razvoj obrti in podjetništva imamo že rezerviranih 9 ha stavbnih zemljišč v Šentjerneju, urejeno komunalno infrastrukturo ter že znane tudi investitorje. Za daljše prihodnje obdobje pa urejamo proizvodno obrtno cono v Dol. Mokrem polju, katere površina je 43 ha zemljišč in jih bo potrebno opremiti še z vso komunalno infrastukturo. Vlaganje investitorjev v Šentjerneju je dokaj intenzivno zaradi manjših stroškov komunalne infrastrukture in zemljišč ter zaradi bližine na novo zgrajene avtoceste. Ob izgradnji omenjenih obrtnih con bomo v občini do leta 2008 pridobili okoli 1000 novih delovnih mest.

Na področju gospodarstva imamo v občini kar nekaj večjih podjetij, ki zaposlujejo predvsem občane naše občine. Brezposelnost se je od ustanovitve občine v letu 1995 pa do danes občutno zmanjšala. Na zavodu za zaposlovanje je bilo v letu 1995 prijavljenih naših občanov kot brezposelnih oseb okoli 40%, vzrok za tako veliko brezposelnost pa pripisujemo razpadu tovarne Iskra takoj po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991, ki je do takrat zaposlovala večina ljudi šentjernejske doline. Z razvojem občine pa je danes brezposelnih občanov le okoli 11%. Z dokončno izgradnjo novih podjetij v obrtnih conah v prihodnjih letih pa pričakujemo le še 5 odstotkov brezposelnih.

Občina Šentjernej je od ustanovitve do danes veliko finančnih sredstev vložila v ureditev posameznih vasi, kar pomeni, da smo urejali ceste, pločnike, odvodnjavanje, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča, zelenice, vodovodne sisteme, jedra vasi, obnavljali talno prometno signalizacijo in lahko povemo, da od 58 zaselkov v občini ni vasi, kjer v teh letih ne bi urejali določenih potrebnih aktivnosti.

Na področju vodooskrbe skrbimo za kvalitetno dobavo pitne vode zaradi česar smo mnogo finančnih sredstev vložili v izgradnjo novih vodovodov, tako da v občini Šentjernej ni nobene vasi ali zaselka, kjer ne teče voda iz vodovodnega omrežja. Prav tako smo izgradili in s tem oskrbeli z vodovodnim sistemov tudi določena vinogradniška področja, na katerih je tudi del stanovanjskih hiš.

Na območju občine Šentjernej se lahko pohvalimo z izredno kvalitetnimi zajetji in vrtinami vode, katerih intenzivnost je dovolj velika za oskrbo celotne občine. Tako, da tudi v najhujšem sušnem obdobju do sedaj vode ni primanjkovalo.

Na šolskem področju smo zaradi uvedbe zakona o izvajanju devetletne osnovne šole pripravili potrebno projektno dokumentacijo za ureditev dodatnih prostorov, ki jih nova ureditev zahteva, tako da bomo v nekaj letih izvedli tudi to investicijo. Zaradi velikega finančnega zalogaja in strokovno zahtevnega projekta  sodelujemo tudi z Ministrstvom za šolstvo in šport, kjer naj bi pridobili tudi del finančnih virov. Z rekonstrukcijo šole bo preurejen tudi energetski objekt in zamenjan energent iz kurilnega olja na zemeljski plin. Na Osnovni šoli Šentjernej so bila pred nekaj leti izvedena investicijsko vzdrževalna dela, predvsem zaradi dotrajanosti oken in zaradi manjših toplotnih izgub. Prav tako je bila na podružnični osnovni šoli v Orehovici izvedena rekonstrukcija in preureditev prostorov šole ter urejena okolica šole ter izgrajeno avtobusno postajališče.

Veliko pozornosti namenjamo tudi predšolski vzgoji. V Občini Šentjernej imamo en centralni vrtec pod imenom Vrtec Čebelica, začasno enoto vrtca ter deset družinskih varstev, ki nam omogočajo dodatne prostore, da imajo vsi otroci zagotovljeno varstvo. V okviru rekonstrukcije Vrtca Čebelica, za kar še potekajo dogovori z Ministrstvom za šolstvo zaradi možnosti pridobitve nepovratnih finančnih sredstev, smo že izvedli izgradnjo štirih zastekljenih teras in s tem pridobili 100 m2 dodatnih igralnih površin, uredili zunanje površine vrtca s povečanjem igrišča, izvedli javno razsvetljavo, odkupili dodatna zemljišča in postavili zaščitno ograjo. Za boljše počutje otrok in osebja pa smo vrtec opremili še z prezračevalno klimatskimi napravami.

Na področju družbenih dejavnosti se je poleg šolstva in predšolske vzgoje tudi v zdravstvu izvedla velika investicija v sodelovanju z Zdravstvenim domom Novo mesto. Rekonstruirali smo prostore Zdravstvene postaje Šentjernej in lekarne, uredili okolico postaje ter pridobili in uredili dodatna parkirna mesta. V načrtu je tudi izgradnja dvigala v zdravstveni postaji, kar bo olajšalo predvsem dostop invalidom, bolnim in ostarelim do zdravniške oskrbe.

Pripravljamo tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo doma starejših občanov, kajti naš namen je, da bodo lahko ostareli, ki nimajo svojih domačih, pa so potrebni zdravstvene nege oskrbljeni.

Na področju športa imamo ustanovljenih veliko športnih društev in klubov, ki skrbijo za redne športne aktivnosti naših občanov. Velikokrat letno so organizirana tudi različna športna tekmovanja in aktivnosti, kot so: nogometne in rokometne tekme, atletski mitingi, tenis turnirji, košarkaške tekme, planinski pohodi, odbojkarski turnir, aerobika in druge dejavnosti. Ob vseh teh omenjenih aktivnostih pa se tudi na občini trudimo, da bi športnikom nudili čim boljše pogoje za njihove aktivnosti. Pripravljamo se na ustanovitev športne zveze, ki bi združevala vsa športna društva. Pričeli smo z ureditvijo Športno rekreacijskega centra Hipodrom. Potrjen imamo že program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin ter programsko zasnovo za omenjeno ureditev. V prihodnjem obdobju pa bomo pridobili idejni projekt, projektno dokumentacijo, poskrbeli za odkup zemljišč, komunalno opremljenost ter pripeljali projekt z deli h kraju.

Glede na razvojni ciklus občine v obdobju od ustanovitve do danes, si občina svojega nadaljnjega delovanja brez izgrajene čistilne naprave in kanalizacije ne more več predstavljati. Kajti z razvojem industrije, gospodarstva ter  zakonskih določil, ki jih narekuje država, se povečuje tudi potreba po dokončni urejeni kanalizaciji in zgrajeni čistilni napravi.

Na območju občine Šentjernej se je že izvedla izgradnja dela primarne kanalizacije. V Šentjerneju je izgrajene že preko 3 km fekalne kanalizacije – primarnih kanalov, ki se je gradila vzporedno z rekonstrukcijo cest in križišča v Šentjerneju in z izgradnjo Proizvodno servisne cone. Dokončane imamo tudi projekte za sekundarne vode v omenjenem območju Šentjerneja in Šmalčje vasi.

Na komunalnem področju je zelo pomembna tudi izgradnja zbirno reciklažnega centra, ki se je sofinancirala iz takse za obremenjevanje okolja ter s sredstvi občinskega proračuna. Naša občina je edina od ostalih občin bivše Občine Novo mesto, ki je ob pravem času pridobila vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje ter zgradila omenjeni objekt. Namen zbirno reciklažnega centra je, da se odpadki reciklirajo in se tako kot taki uporabljajo v sekundarne proizvodne namene. Organski del odpadkov pa se bo deponiral na Center za ravnanje z odpadki Dolenjske.

Izgradili smo plinsko postajo s tremi pet kubičnimi rezervoarji pri Osnovni šoli Šentjernej in plinskim razvodom, kateri bo napajal in oskrboval uporabnike v bodoči obrtni coni, v šoli in vrtcu. Potekajo tudi dogovori za izgradnjo plinovodnega omrežja, ki naj bi bilo priključeno na glavni plinovodni sistem pri sedanji avtocesti, izgradili pa bomo tudi plinovodno omrežje po celotnem Šentjerneju in bližnji okolici.

Občina Šentjernej sodeluje tudi v regijskem projektu CeROD (Center za ravnanje z odpadki Dolenjske), katerega del se razprostira tudi na območje občine Šentjernej. Namen projekta je sodobno urejeno regijsko zbirališče odpadkov, katerega del bo sofinanciran tudi iz sredstev Evropske unije, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz občinskih proračunov sodelujočih občin dolenjske regije.

Tudi na kulturnem področju je Občina Šentjernej društveno zelo bogata, saj imamo ustanovljenih veliko kulturnih društev. Člani društev pripravljajo večkrat letno koncerte, prireditve, proslave ter na tak način skrbijo za gojenje slovenskega jezika, ohranjanje ljudskih običajev, pesmi in navad, druženje ljudi… V tem obdobju pripravljamo projektno-tehnično dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega kulturnega doma, ki ga planiramo izgraditi v naslednjih petih letih.

V Občini Šentjernej imamo vsako drugo in četrto soboto v mesecu organizirane sejme, kjer preko 150 prodajalcev prodaja svoje izdelke in storitve. Sejem obišče preko 2 do 3 tisoč obiskovalcev in je postal že tradicionalni sejem ter je največji v Sloveniji in eden največjih tovrstnih v Evropi.

Zajetna finančna sredstva so iz občinskega proračuna planirana tudi za področje urejanja prostora, saj se dobro zavedamo da je razvoj občine pogojen z  načrtnim planiranjem in urejanjem prostora.

Na stanovanjskem področju v občini planiramo izgraditi v zazidalnem načrtu stanovanjske cone – Sejmišče III na 2,6 ha zemljišč 56 stanovanj, kajti potreba po stanovanjih je v zadnjem času zelo velika iz strani občanov in tudi drugih ljudi iz sosednjih občin. Zanimanje za prebivanje v naši občini pripisujemo hitremu razvoju gospodarstva in urejeni občini.

V prihodnje načrtujemo izvedbo komunalne opremljenosti zemljišč delno v zazidalnem načrtu za terciarne in kvartalne dejavnosti za izgradnjo novih prostorov pošte, lekarne in policije.

Na področju urejanja prostora bomo morali zagotoviti tudi dodatna proračunska sredstva za pripravo nove občinske prostorske strategije, ki jo je občina dolžna pripraviti v skladu z Zakonom o urejanju prostora, in sicer na podlagi sprejete strategije prostorskega razvoja Slovenije na državni ravni. 

Po celotnem območju občine se ureja tudi postopek denacionalizacije, kar pomeni, da se vračajo zemljišča iz družbene v privatno lastnino.

Pri vseh zgoraj navedenih aktivnostih Občine Šentjernej pa se pojavljajo problemi z ureditvijo jedra Šentjerneja in tudi nekaterih drugih področij naše občine, ker je veliko stavb zavarovanih s kulturno dediščino iz strani Zavoda za varstvo kulture in jih je potrebno urejati v skladu z navodili omenjenega zavoda. Kar pa pomeni za investitorje izredno visoke stroške, medtem ko zavod teh ureditev, kljub zahtevam, ni pripravljen pomagati sofinancirati. Tako imamo v Občini Šentjernej veliko stavb kulturno zaščitenih in zapuščenih. 

Rad bi poudaril, da smo v ožjem delu Šentjerneja v preteklem obdobju predvsem urejali kanalizacijo ter drugo komunalno infrastrukturo. V zadnjem času pa smo pričeli še z ureditvijo zelenih površin, zasaditvijo cvetja, grmičevja.

Tudi okolica ostalih 57 vasi občine Šentjernej se ureja, za kar pridno skrbijo občanke in občani in le-ti bi bili prav ponosni, če bi lahko kdaj v prihodnje ocenjevali poleg Šentjerneja tudi njihove vasi.

V občini Šentjernej imamo tudi enkrat letno organizirano očiščevalno akcijo po celotnem območju občine pod nazivom ''Moja občina - lepa, urejena in čista''. V akcijo se vključijo vsa društva, ustanove, podjetja, obrtniki, posamezni občani in s skupnimi močmi čistimo okolice hiš, blokov, trgovin, podjetij, ob javnih cestah, v gozdovih, na zelenicah, parkiriščih, ob avtobusnih postajališčih, ob gasilskih domovih, bregovi reke Krke, potokov, okolice zdravstvene postaje, šole, vrtca, občine, skratka povsod, kjer je potrebno. In z veseljem ugotavljamo, da se v očiščevalno akcijo vsako leto vključi več prostovoljcev, kar dokazuje da se dobro zavedamo, da je pogoj za zdravo, srečno bivanje tudi lepo, čisto okolje.

Občina Šentjernej je ena izmed 20 slovenskih občin, v kateri prebiva večje število Romov. Romi so etična skupina, ki je v naši občini naseljena na 5 lokacijah. Tudi svojega predstavnika imajo Romi v občinskem svetu. Romi se v delo vključujejo preko javnih del, njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo in zadnjem času z veseljem opažamo, da so se Romi že kar dobro vklopili v življenje in takt občine.  

Na zemljevidu so članice Združenja slovenskih občin, spodaj pa je spisek vseh slovenskih občin