predstavitev občine šentjernej

Smo ena manjših slovenskih občin, zato pa nikakor ne manj zanimiva za vas kot obiskovalce, izletnike, popotnike...

Ne glede na to, ali ste našo stran obiskali naključno  in ali boste k nam prišli prav tako po naključju ali pa z določenim namenom, smo prepričani, da ne boste odšli razočarani.

Naši ljudje so na daleč poznani kot prijetni in gostoljubni in če si boste pozorno ogledali našo spletno predstavitev, boste ugotovili, da vam imamo kaj ponuditi.

V šentjernejski občini se vedno nekaj dogaja in po nekaterih tradicionalnih prireditvah smo znani širom Slovenije in tudi po svetu.

V naših krajih so nekdaj bivali mnogi znameniti Slovenci, prav tako pa so iz naših krajev nekateri znani sodobniki in nekateri naši častni občani.

PREDSTAVITEV OBČINE ŠENTJERNEJ

Občina Šentjernej je bila ustanovljena leta 1995 in ima 6850 prebivalcev, medtem ko sam Šentjernej šteje nekje 1360 prebivalcev, sedež občine je na Trubarjevi cesti  5. Občina ima 58 naselij, njena površina je 96 km2. Prevladuje agrarno-vinogradniška dejavnost. Šentjernej je predvsem znan po pridelavi cvička in 110 letni tradiciji konjskih dirk. Ravninska lega na nadmorski višini 163 metrov omogoča Šentjerneju, da dobiva vse bolj mestno podobo. Le Javorovica, Ban, Tolsti vrh in Gorjanci, kjer poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, so hriboviti svet. Višji vrhovi so Trdinov vrh (nekdaj sv. Jera) 1179 metrov, sv. Miklavž 969 m., Veliki Ban 437 m., Mali Ban 370 m., Tolsti vrh 357 m. Od kartuzijanskega samostana Pleterje je Šentjernej oddaljen 3 km, od Kostanjevice na Krki 7, Otočca 10, Šmarjeških toplic 12, Novega mesta 17, Brežic 33 in Ljubljane 76 km.

V Šentjerneju in okolici so trgovine, proizvodna in storitvena podjetja, vinogradniki in gostilne - nekatere s prenočišči, šole, pošta, banka in menjalnica, policijska postaja, turistično društvo, ambulanta, lekarna in bencinska črpalka.

Šentjernejska fara ima farno cerkev posvečeno svojemu patronu sv. Jerneju iz začetka XVI. stoletja in več podružničnih cerkva. Najvišja je na 1179 m visokem Trdinovem vrhu in je posvečena sv. Jeri. Malo nižje, na 969 m višine je cerkev sv. Miklavža, na 357 m visokem Tolstem vrhu pa je cerkev sv. Roka. Ostale podružnične cerkve so v nižini.

Arheologija: Kljub temu, da so poklicni in ljubiteljski arheologi našli na tisoče predmetov iz obdobja med neolitom in rimsko zasedbo, še ni bilo sistematičnih izkopavanj, ki bi natančneje opredelila položaj Šentjerneja in rimskega naselja Crucium (današnje Groblje pri Šentjerneju) v tem času. Tudi izkopavanja na prostoru srednjeveškega trga Gutenwerth (Otok pri Dobravi) še niso končana.

Kartuzija Pleterje je od Šentjerneja oddaljena le 3 km. Od prvotne kartuzije iz začetka XV. stoletja je ohranjena gotska cerkev sv. Trojice, ki je edini za obiskovalce odprt samostanski del. Samostansko življenje in notranjost samostana pa predstavljajo s projekcijo diapozitivov ter z ustreznim komentarjem v več jezikih. Občina Šentjernej ima tudi kar nekaj ohranjenih gradov, in sicer srednjeveški gradovi Gracarjev turn v Hrastju, Vrhovo  v Orehovici, Prežek v Cerovem logu, so tri ohranjene priče nekdanjega utrdbenega protiturškega sistema.

Ljudska obrt je bila, ko še ni bilo industrijske proizvodnje, namenjena za zadovoljevanje potreb vsakdanjega življenja, danes pa je ohranjena lončarska obrt le še kot redka narodopisna zanimivost in izdelava sodov.

Vinska cesta usmerja turiste vse od Novega mesta do Kostanjevice in je speljana  v dobršnem delu preko Šentjernejskih vinskih goric. Tu pridelujejo najbolj znano dolenjsko vino cviček. Poleg tega pa je vse več kakovostnega in vrhunskega belega in rdečega vina.

Lov je možen na nižinsko divjad na poljih in ob vodah  ter na višinsko divjad v gozdovih na pobočjih Gorjancev. Ribolov je najbolj razširjen na reki Krki in njenih pritokih.

Na osojnih legah vinorodnih gričev pod Gorjanci, ki sodijo v dolenjski vinorodni okoliš, uspevajo žlahtne bele in rdeče sorte grozdja iz katerih pripravljajo najbolj znano narodno dolenjsko rdeče vino z geografskim poreklom cviček.

vir gornjih podatkov: deloma - Wikipedija

Sosednje občine

Občina Šentjernej obsega 58 naselij in več zaselkov.

Ogledate pa si lahko tudi spisek vseh slovenskih občin, časovni pregled nastajanja in osnovne demografske podatke.

Vse slovenske občine

Na severu našo občino obdajajo vinorodne gorice Krškega gričevja, na zahodu novomeška pokrajina, na jugu Gorjanci, na vzhodu pa prehaja v Panonsko nižino. Prekrivajo jo vinogradi, polja in travniki, prepredena pa je s številnimi potoki, ki se stekajo v reko Krko.

Da je bilo življenje v miocenskem morju res pestro, nam povedo podatki, ki jih je že leta 1892 v svojem delu o šentjernejski favni objavil Himmler. Naštel je 80 vrst in podvrst okamnelih polžev in 34 vrst školjk. Največjo pozornost pa si prav gotovo zasluži markanten, velikokrat opisan polž Pereiraea gervaisi (slika desno), ki ga najdemo na Portugalskem in na Madžarskem in kot tretjo lokacijo pri nas v Vajndolu. S svojo zanimivo, lepo in bogato, z bodicami okrašeno porcelansko hišico se prav potuhnjeno in sramežljivo skriva v laporjih sredi vinogradov. Prav tako so strokovnjaki- paleontologi na področju Vajndola in Golobinka odkrili otolite (slušno ravnotežni organ pri ribah), kar pa jim do sedaj ni uspelo še nikjer drugje v Sloveniji. S pomočjo otolitov strokovnjaki določijo ribjo vrsto.

Med prodno usedlino so se odložile tudi plasti kremenjakovega peska. Največja ležišča so našli blizu vasi Mokro Polje. Ta pesek uporabljajo v industrijske namene.
Površje Gorjancev in zahodni del Krške ravnine, zlasti Šentjernejsko polje, so preoblikovale vode z raztapljanjem in drobljenjem kamnin ter z odnašanjem in naplavljanjem proda. Močno so nanj delovale tudi ledene dobe. Takrat so bili Gorjanci verjetno goli. Kamnine so zaradi zmrzovanja na površju močno razpadale. Voda pa jih je odnašala in grmadila pod Gorjanci. Od tam pa jih je odnašala ter zasula kotlino s prodom. To dokazujejo številne gramoznice, ki jih prebivalci s pridom izkoriščajo.
Zaradi preperevanja je v dolgih tisočletjih nastala do pol metra debela rodovitna plast. Šentjernejsko polje prekriva plodna prst, primerna za pridelavo žit, krompirja, krmnih rastlin. V zadnjih letih uvajajo kmetje sladkorno peso. Ponekod je prst rjavordeča, ponekod siva in ilovnata (travniki). Na poplavnem področju ob Krki in pritokih je kisla prst.

Gričevnato področje pod Gorjanci je lapornato, pokrito z rjavo prstjo in rahlo puhlico. Naša pokrajina je kmetijska. Pomembne panoge so poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo.

Nekmečko prebivalstvo je zaposleno v Šentjerneju, v Novem mestu, v Kostanjevici.

Nezaposlenim prebivalcem pa vliva veliko upanja gradnja nove tovarne zdravil Krka v Šentjerneju.