Kaj pa to pomeni v regiji in v Sloveniji?  Kje smo?

Zemljepisni pregled področja Občine Šentjernej

Občina Šentjernej leži v zahodnem delu območja, ki ga strokovnjaki- geografi imenujejo Krška ravan. Občina sega tudi v Gorjance, ki jo omejujejo na južni strani. Na severni strani jo obdajajo vinorodne gorice Krškega gričevja, na zahodu jo zapirata novomeška pokrajina in pogorje Rog, na vzhodu prehaja raven v Panonsko nižino.

Krška ravan je skupno z Gorjanci mejno področje med kraškim (dinarskim) in panonskim svetom. Središče te ravni na zahodu je Šentjernejsko polje, ki meri 52 km2. V sosedstvu leži na severu 23 km2 veliko, mokrotno in travnato Zakrakovje, ki se nadaljuje v 28 km2 velik Krakovski gozd.

Gorjanci so 45- 50 km dolg in 18- 22 km širok gorski greben, na njegovih slemenih poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško, med Brežicami, Novim mestom, Metliko in Samoborom na Hrvaškem. Na severu jih oklepa dolina Krke. Največjo višino dosegajo v Trdinovem vrhu, 1178 m, 964 je visok Miklavžev vrh, 928 Krvavi kamen, 934 m Pirčev hrib in 1001 m Ravna gora.

Pobočja Gorjancev so na slovenski strani strma, globoko razrezana in manj prehodna. Kraški pojavi so vezani predvsem na območje Opatove gore, kjer so raziskana številna brezna in jame. Na našem področju je poznana slikovita Poganjščica zahodno od Javorovice (globoka 22 m), v kateri naj bi prebival celo sam Gorjanski vrag.

V dolini Pendirjevke sta znameniti skalni steni Vratolom in Huda peč, v kateri naj bi se skrival škrat Taus. Področje Gorjancev je v svojo prozo  po ustnem izročilu z naslovom Bajke in povesti o Gorjancih zanimivo vpletel Janez Trdina. Mož, ki je kot zaveden Slovenec in velik ljubitelj skrivnostnih Gorjancev s svojim pisanjem zapustil velik pečat našim krajem.

Gorjanci so naravna pregrada, ki zadržuje vdore mrzlega severnega zraka. Za območje sta značilna toplotni obrat in topli pas, tako da se vinogradi ponekod dvignejo tudi nad 500 m visoko. Do višine 1000 metrov nad morjem se raztezajo travniki in košenice, ki se kosijo praviloma enkrat letno.

Gorjanci so gozdnato območje. Gozd dobro uspeva predvsem zaradi enakomerne razporejenosti padavin. V višjih legah prevladuje dinarski mešani gozd bukve (iz katerega so žgali oglje v oglarskih kopah in ga tovorili globoko v notranjost Kranjske) in jelke, vmes se bohotijo gorski javor, smreka niže pa hrast, gaber, kostanj in druge drevesne vrste.

Tik pod Trdinovim vrhom je ostanek zaščitenega gorjanskega pragozda. Pragozdni naravni rezervat je opredeljen tudi kot dolina, kjer izvira potok Kobila. V območjih teh združb so bili nekdaj obsežni pragozdovi, ki so kasneje prešli v gospodarske gozdove. Samo na Gorjancih je doma rumeni svišč ali azalea pontica. Tukajšnji gozdovi so bogati s podrastjo in grmovnicami: lesko, belim glogom, drenom, bršljanom, pa tudi gobami. Na travnikih rastejo zdravilne rastline. Poselitev Gorjancev sega z novomeške strani do 550 m nadmorske višine, kjer leži Javorovica- najvišje ležeče naselje v osrednjem delu Gorjancev. Prednost tega dela cone je čista, nedotaknjena narava, ki daje možnosti za razvoj izletniškega in planinskega turizma, pa tudi za gorsko kolesarstvo.

za tiste s hitro povezavo in večjim monitorjem pa je še tale povečava

Razdalje do nekaterih drugih krajev:

za tiste s hitro povezavo in večjim monitorjem pa je še tale povečava

Včasih je ob gorjanskih potokih delovalo mnogo mlinov, ki jih danes večinoma ni več. Približno 300 let star mlin si v naši občini lahko ogledamo pri Jereletovih v Šentjerneju, drugi delujoči mlin prav tako ob potoku Kobila, je Rangusov mlin v Dol. Vrhpolju, ki na prihodnost gleda z vizijo razvoja s prodajo domačih izdelkov in ogledi obiskovalcev.

V dolini Pendirjevke je znameniti izvir Minutnik. Kraški presihajoči studenec, ki mu domačini pravijo tudi Prenehalnik, saj pretok vode v izviru poteka v pravilnih časovnih presledkih.

Vse gorjanske struge se stekajo v reko Krko, ki izvira pri vasi Krka kot kraški izvir. Ob vsakem močnem deževju ali odjugi (tudi zaradi podzemskih dotokov) izstopi in poplavlja svet na obeh bregovih od vasi Kronovo do Kostanjevice in še dlje proti izlivu.

V srednjem veku je nastalo na levem bregu Krke fužinarsko in kovinsko obrtno mesto- Gutenwerth, srednjeveška naselbina. Odkopavanja so pokazala ostanke fužinarske in kovinske proizvodnje: razno okovje, ključe, svedre, nože, britve, žeblje, puščice itd.

Zaradi obrambe pred morebitnimi napadalci so prebivalci naselje zavarovali še z zahodne strani z reko in tako je nastal otok- Otok Gutenwerth. To naselje je v 12. stoletju pomenilo glavno neagrarno središče na Dolenjskem.

Površje občine Šentjernej v večji meri predstavlja zlasti Šentjernejsko polje z gorskim grebenom- Gorjanci. Podnebje je v celoti zmerno celinsko podnebje. Za šentjernejsko področje so odločilni dejavnik Gorjanci, ki pomenijo vremenski prag. Pozimi in v pozni jeseni na odprtem polju piha severovzhodni veter z nižin, povprečna zimska temperatura je -2 0C, snežna odeja je debela 40- 60 cm. Poletja in zgodnje jeseni pa so topla, kar ugodno vpliva na poljščine in dozorevanje grozdja.

Občina Šentjernej je prav zaradi ugodnih klimatskih pogojev kmetijska pokrajina. Med panogami so pomembne poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo.