NAZAJ

novice obvestila prireditve načrti arhiv

aktualne novice iz naše občine - kronologija

do občinskega praznika

posodobljeno: 31.01.2009 22:33

16.08.2004.

Tiskovna konferenca vodstva občinske uprave

Na tiskovni konferenci je župan predstavil pregled nad delom, opravljenim v letošnjem letu, pri čemer je dal poseben poudarek investicijam na področju komunalne infrastrukture, povezane z izgradnjo nove tovarne Hipot Hyb ter izgradnji Centralne čistilne naprave.

Predstavil je tudi načrtovane in nekatere že začete investicije, ki naj bi jih dokončali še pred koncem leta.

Župan je na tiskovni konferenci predstavil tudi podrobnosti ob podpisu pogodbe z najboljšo slovensko atletinjo (do 23 let) Majo Nose. Maji, ki je članica AK Šentjernej, je občina namenila posebna sredstva, ki ji bodo v veliko pomoč pri pripravah na naslednjo sezono, hkrati pa ta pomoč tudi zagotavlja, da bo Maja vsaj še dve leti ostala v Šentjerneju. To pa je želja vseh domačih atletov in ljubiteljev atletike, pa tudi Majina.

Tandem Maja Nose - Slavko Antončič bo imel tako tudi vnaprej v domačem okolju zagotovljene  pogoje za kakovostno delo in napredek.

Povzeto po različnih virih - zapisal: Edvard Bogataj

Uradno poročilo z novinarske konference pa je v nadaljevanju >

POROČILO ZA NOVINARSKO KONFERENCO

Na območju naše občine smo do sedaj v letošnjem letu zaključili in nameravamo nadaljevati še z naslednjimi investicijami in aktivnostmi, katere bodo omenjene v nadaljevanju.

- Na področju kanalizacije smo izgradili primarni kanal 1, ki poteka od Šmalčje vasi do cerkve v Šentjerneju v dolžini 1538 m v skupni vrednosti 54 mio tolarjev.

Ravno tako smo na prostoru zazidalnega načrta za sejemsko dejavnost zgradili del primarne kanalizacije za potrebe nove tovarne podjetja Hipot-hyb in same sejemske dejavnosti.

- Prav tako smo zaključili izgradnjo komunalne infrastrukture za novo tovarno podjetja Hipot-Hyb d.o.o., obenem pa smo v območju sejemske dejavnosti uredili tudi makadamski plato, ki je tudi že s projektom za dokončno ureditev namenjen sejemski dejavnosti. V izgradnji komunalne infrastrukture za novo tovarno je vključena izvedba parkirišč, uvozne ceste, plinovoda, vodovoda, fekalne kanalizacije, elektrokabelske kanalizacije, izgradnja javne razsvetljave, TK kanalizacije in izvedba dela obvozne ceste v območju novega poslovnega objekta. Skupna vrednost navedenih investicij je preko 70 mio tolarjev. Z omenjeno urejeno komunalno infrastrukturo pa smo pridobili tudi vse priključke za sejemski del, v prihodnjih letih pa planiramo nadaljevati izgradnjo v skladu z zazidalnim načrtom za sejemsko dejavnost.

Zelo veliko je bilo narejena na področju urejanja prostora.

- Iz strani Vlade RS so bile pozitivno potrjene spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine v smislu izgradnje obrtno-proizvodne cone Mokro polje. Lokacija planirane proizvodne cone leži zahodno od naselja Dolenje Mokro polje, v neposredni bližini poslovno-proizvodnega kompeksa Kremen. Namenjena bo proizvodnim in obrtnim dejavnostim, ki potrebujejo večje površine, kar ni možno umeščati v naselje Šentjernej, kajti celotna velikost cone je 43 ha. S tem kompleksom ima občina zagotovljeno možnost nadaljnjega gospodarskega in tehnološkega razvoja za daljše obdobje od 5 do 10 let.

- Pripravljajo se predlogi: zazidalnega načrta industrijsko storitvene cone Sejmišče Šentjernej, zazidalnega načrta proizvodne in komunalno servisne cone Šentjernej – sever ter predlog lokacijskega načrta zbirne ceste za industrijsko-storitvene cone sever Šentjerneja. Z zazidalnim načrtom industrijsko storitvene cone Sejmišče se zaključuje razširitev zemljišč obstoječe obrtne cone v površini 4,7 ha, kjer naj bi se uredil nakupovalni center Mercator ter ostale obrtne dejavnosti, na severu pa planiramo umestiti parkirišča za tovornjake, servisni objekt za popravilo vozil ter ostale obrtne in proizvodne dejavnosti v velikosti 1,9 ha. Omenjeni lokacijski načrt pa ureja zbirno cesto za potrebe obrtne cone, kar ne pomeni, da je to obvoznica, le-ta se načrtuje severneje od obrtnih con. 

- Nova zakonodaja - Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov - prinašata povsem nov pristop urejanja prostora, zato je občina pristopila k pripravi strategije prostorskega razvoja občine Šentjernej (SPRO) na osnovi sprejete Strategije prostorskega razvoja Slovenije iz strani Vlade RS. To je izredno velik projekt, ki je finančno ovrednoten za našo občino preko 50 mio tolarjev. Postopek priprave prostorske strategije občine naj bi bil zaključen predvidoma v letu 2006. Prostorski red zajema in bo urejal vse do sedaj nedifinirane pogoje na področju v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami. 

- Ob cerkvi v Šentjerneju in stanovanjski hiši Zagorčevih ter ob občinski stavbi smo uredili novo pešpot in zelenico, kar je pogojevala tudi sanacija ureditve zaradi izgradnje primarne kanalizacije, katera poteka prav po tem delu.

- Po lokalnih in regionalnih cestah smo po celotnem območju občine obnovili talno prometno signalizacijo in sanirali udarne jame.

- Na področju oskrbe z vodo smo v letošnjem letu uspeli izgraditi oziroma rekonstruirati vodovodne sisteme: Gor. Maharovec – Gor. Brezovica, Gor. Brezovica – Vrh pri Šentjerneju, Vrh pri Šentjerneju – Grbe ter Dolenje Vrhpolje, z rekonstrukcijo tudi vseh hišnih priključkov. Skupna vrednost omenjenih rekonstrukcij je preko 47 mio tolarjev.

- Občina je v letošnjem letu nabavila in postavila dodatne zabojnike za smeti. Sanirali smo veliko črnih odlagališč.

- Na območju občine Šentjernej se ravno sedaj končujejo dela na objektu ''izgradnje obojestranskega avtobusnega postajališča v Gorenjem Gradišču'' ob regionalni cesti Novo mesto – Šentjernej. Izvajalec del je bil Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, d.d., pogodbena vrednost za izvedbo je bila dobrih 23 mio tolarjev. Slavnostna otvoritev bo v Gorenjem Gradišču v sklopu Jernejevega praznovanja, v nedeljo, 29. avgusta.

- Na področju kmetijstva občina preko javnih del opravlja čiščenje in vzdrževanje melioracijskih jarkov na celotnem področju občine.

V juliju letos je bil objavljen Razpis finančnih pomoči kmetijstvu v občini Šentjernej za leto 2004, za katerega je namenjenih cca. 20 mio tolarjev.

- Na področju šolstva smo na javnem razpisu izbrali izvajalca šolskih prevozov za šolsko leto 2004/2005. Pogodbo smo podpisali s podjetjem I & I avtobusni prevozi d.d..

- Na področju otroškega varstva nam je uspelo sprejeti v vrtec vse otroke, katerih starši so podali prošnje za sprejem v tem šolskem letu, seveda s pomočjo družinskih varstev, ki jih ima občina trenutno še pet, poleg Vrtca Čebelica in začasne varstvene enote, katero smo dokončali lani v septembru.

- Zaradi uvedbe devetletke v osnovno šolo, ki pogojuje nove prostore, iščemo možnosti financiranja prizidka k Osnovni šoli Šentjernej in dokončne ureditve Vrtca Čebelica.

- Z vodstvom Zdravstvenega doma Novo mesto delamo na projektu razširitve pediatrične ambulante v sklopu Zdravstvene postaje Šentjernej, katere izgradnjo planiramo v septembru letos.

- Veliko dela je bilo vloženega na področju podjetništva, saj smo v sodelovanju s Podjetniškim centrom Novo mesto pripravljali dokumentacijo na razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con  iz ukrepa enotnega programskega dokumenta Slovenije 2004-2006 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kandidatura na ta razpis ni uspela, ker v razpisu niso bili definirani vsi pogoji, vendar se je na koncu izkazalo, da zaradi neurejenega lastništva zemljišč, se naša občina v ta razpis ne more vključiti. Vendar ga bomo nadaljevali v letu 2005. Celotna komunalna opremljenost obrtnih con pa je ocenjena na preko 1 milj. tolarjev.

- Občina Šentjernej sodeluje v mednarodnem projektu Entente Florale, v katerem tekmuje 12 evropskih držav. Pogoj za udeležbo na tem tekmovanju je bilo pridobljeno priznanje za 1. mesto s pečatom gostoljubnosti za leto 2003 iz strani Turistične zveze Slovenije v kategoriji izletniški kraji. Projekt Entente Florale vzpodbuja sodelujoče k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev, k lepši, čistejši, urejeni naravi. V ta namen smo uredili okolico občine, center Šentjerneja, obrtno cono, okolico šole, vrtca, zdravstvene postaje, avtobusnih postajališč in tudi drugje kjer je bila ureditev potrebna. Na obisku v Občini Šentjernej je bila strokovna 12-članska komisija od 4. do 6. julija, ki je ocenjevala našo občino. Ocenjevalna komisija še ni podala končnega mnenja o občini Šentjernej, po njihovih obrazih sodeč, pa so bili z videnim zadovoljni. Člani komisije so bili mnenja, da je Šentjernej urejen, čist in zelen kraj, v katerem je lepo živeti. Končna razglasitev rezultatov bo v Franciji v začetku meseca septembra.

- Za nadaljnji razvoj občine Šentjernej je ena izmed najpomembnejših investicij gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, kajti z razvojem industrije in gospodarstva se povečuje tudi potreba po urejeni kanalizaciji in čistilni napravi, katerih je predračunska vrednost ocenjena preko dveh milj. tolarjev. Ker občina tako velikega finančnega zalogaja ne bo zmogla, iščemo partnerstvo preko tujih vlagateljev, za kar smo morali na občinskem svetu sprejeti spremembe odlokov, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave.

- Izdeluje se projekt za rekonstrukcijo in ureditev ceste skozi Pristavo s križiščem na lokalno cesto in vso ostalo komunalno infrastrukturo. Enako tudi v Orehovici, kjer naj bi se rekonstruirala cesta od pokopališča do osnovne šole s pločnikom, javno razsvetljavo, fekalno kanalizacijo, obenem pa naj bi se še uredilo tudi parkirišče ob pokopališču in v nadaljevanju izgradila nova mrliška vežica.

- Na področju cestne in komunalne infrastrukture načrtujemo izgradnjo vodovodnega omrežja Stražnik – Vratno, vodovoda Vrhpolje (Reber) in Pleterski hrib.

- Po dokončnem dogovoru s sodelujočimi partnerji (pošta, lekarna, policija) bomo pričeli z ureditvijo komunalne opremljenosti zemljišč v zazidalnem načrtu za terciarne in kvartarne dejavnosti, kjer naj bi se končno izgradil poslovni objekt.

- Pričelo se bo tudi z izgradnjo vse potrebne komunalne infrastrukture za Zbirno-reciklažni center Šentjernej.

- Urejamo projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo lokalne ceste na Cesti oktobrskih žrtev z vso spremljajočo infrastrukturo, enako za lokalno cesto proti Kartuziji Pleterje.

Približuje se občinski praznik – ''Jernejevo 2004''. Letošnje Jernejevo traja od 14. do 29. avgusta. Organizacijo tega velikega projekta sta prevzela Turistično društvo Šentjernej in Občina Šentjernej. Za izvedbo vseh prireditev so potrebna zajetna finančna sredstva, vendar vam bi ob tej priliki rad pojasnil, da se bo večji del stroškov pokrivalo iz sredstev sponzorjev oziroma donatorjev, ki nam bodo tudi letos stali ob strani.

Tako da s temi odhodki ne bomo obremenjevali občinskega proračuna. Prireditve ob prazniku so organizirane tako, da bo vsakdo lahko našel nekaj zase, torej za vse generacije.

Pripravil:

ŽUPAN:

Milan Jakše, inž.

Franc HUDOKLIN

ŠENTJERNEJ V KONKURENCI DVANAJSTIH DRŽAV

Slovenija letos zopet tekmuje v urejenosti, čistosti in gostoljubnosti svojih krajev, saj se je vključila v mednarodni projekt Entente Florale. Cilji slednjega so sorodni tistim, ki so si jih s projektom Moja dežela – lepa in gostoljubna zastavili na Turistični zvezi Slovenije. V ospredju sta prav gotovo socialni in kulturni razvoj dežele, gre pa tudi za poudarjanje bolj zelenega in prijaznega okolja v evropskih mestih in vaseh. Samo urejen, čist, prijazen in gostoljuben kraj predstavlja pravo okolje za kakovostno turistično ponudbo, je prepričan predsednik Zveze Marjan Rožič. Po njegovih besedah je letos na tekmovanju v urejanju okolja sodelovalo več kot 80 odstotkov slovenskih krajev, pridružili pa so se jim tudi šole, zdravilišča, mejni prehodi, vojašnice, bencinske črpalke, podjetja in mnogi drugi, ki turizem razumejo kot kakovost življenja. ...

več o tem preberite tukaj >

  JUNIJ 2004

22. julij 2004
Do konca leta nova ambulanta

zdrav_dom_01_800.jpg (143639 bytes)Zdravstvena postaja Šentjernej že kar nekaj časa predstavlja velik problem, saj so čakalne vrste dolge, zdravnikov primanjkuje, v Šentjerneju pa so pred časom dobili pediatrinjo, ki pa zaradi pomanjkanja prostora otroke oskrbuje le dva dni v tednu. Ker pediatrinja ni vseskozi na voljo, se starši otrok ne odločajo za obisk pri njej in tako še vedno obiskujejo zdravnika v Novem mestu.

Dolenjski list

22. julij 2004
Spet zaprli živinski sejem

Konec prejšnjega tedna je veterinarski inšpektor izdal odločbo o prepovedi sejma z živalmi v Šentjerneju. Tako je le še malo možnosti, da bi organizator sejma odpravil pomanjkljivosti in bi se živali na znanem šentjernejskem sejmu smele prodajati tudi ta konec tedna. Kot nam je povedal veterinarski inšpektor Slavko Šiško, so že decembra, ko so sejem prvič prepovedali, popustili pri pogojih in se dogovorili, v kolikšnem času morajo biti odpravljene pomanjkljivosti. “Ne samo da jih niso odpravili, ampak so se pojavile še dodatne ovire. Občina je napravila velik poseg v sejmiščni prostor in ga polovico spremenila v parkirišče, ne da bi nas obvestila o tem. Veterina pravi, da ustrezen nadzor nad živalmi tu ni možen. Nakladalna klančina na primer je tik ob parkirišču.” O tem, ali bo v Šentjerneju poslej še živinski sejem, bomo še pisali, vsekakor pa je le malo možnosti, da bi lahko nepravilnosti odpravili še pred soboto.

Breda Dušič Gornik - Dolenjski list

6. julij 2004

Mednarodna komisija je ocenila urejenost okolja v naši občini

Sprejem za komisijoV okviru tekmovanja Entente Florale 2004 nas je od sobote, 3. julija pa do ponedeljka, 5. julija obiskala mednarodna strokovna komisija pod predsedstvom Irca Luka Griffina, ki je takole ugodno ocenila urejenost okolja v  Šentjerneju: "Šentjernej bi lahko bil za zgled ostalim slovenskim krajem, saj je občina od ustanovitve pred 9 leti dosegla zelo veliko!"

12-članska komisija si je v soboto, 3. julija v spremstvu župana Občine Šentjernej, Spominska darila za člane komisije Franca Hudoklina, ogledala nekatere naravne znamenitosti naše občine, v ponedeljek pa tudi tovarno Krka in vse bolj razvijajočo se Industrijsko-obrtno cono.ter Osnovno šolo in vrtec Čebelica.

Naš župan in predsednik komisijeV nedeljo, 4. julija so na stojnicah v Šentjerneju svoje dejavnosti predstavila različna združenja in društva, pa tudi posamezniki iz naših krajev in tudi to predstavitev si je komisija z zanimanjem ogledala.

Tudi po "zaslugi" sodelovanja v projektu "Entente Florale 2004" je urejenost okolja veliko pridobila in našo občino poslej krasi še lepša splošna podoba.

Edvard Bogataj

Kako smo se predstavili mednarodni strokovni komisiji, ki je prve dni julija opravila ocenjevanje, pa si lahko ogledate tukaj. Rezultati letošnjega tekmovanja bodo znani konec avgusta ali v začetku septembra.

 

MAJ 2004

SODELOVANJE OBČINE ŠENTJERNEJ V MEDNARODNEM TEKMOVANJU

''ENTENTE FLORALE''

Entente Florale 2004Občina Šentjernej sodeluje v mednarodnem tekmovanju ''Entente Florale'', v katerem je vključenih 12 evropskih držav.

Pogoj Občine Šentjernej za udeležbo na tem tekmovanju je bil prejem priznanja s strani Turistične zveze Slovenije s pečatom gostoljubnosti za leto 2003 za prvo mesto v kategoriji izletniški kraji v tekmovanju ''Moja dežela, lepa in gostoljubna''.

V občini Šentjernej je od nedelje do ponedeljka (4.-5.julij 2004) na obisku 12-članska strokovna komisija za ocenjevanje občine.

V nedeljo, 4. julija si je komisija ogledala Kartuzijo Pleterje, muzej na prostem Skansen, Jahalno šolo Hosta, vinsko klet Štemberger. Pred Gostilno ''Pri Slavcu'' v Maharovcu so društva občine na stojnicah pripravila predstavitve svoje dejavnosti, prikazana so bila stara kmečka opravila, zaigrali so tudi člani Pihalnega orkestra Občine Šentjernej. V gostilni pa so se gostom predstavili v kulturnem programu nastopajoči – Vinogradniški oktet, Vrtec Čebelica, violinistka Mirjam Šolar iz glasbene šole, recitatorka, Aktiv kmečkih žena in ansambel Frančič.

Poleg ogleda znamenitosti občine, gospodarstva, razvoja družbenih dejavnosti, pomeni velik del ocenjevanja tudi predstavitev občine Šentjernej v besedi, kar sledi danes, v ponedeljek, 5. julija. Danes si bo ocenjevalna komisija ogledala tudi Osnovno šolo Šentjernej, Vrtec Čebelica, obrtno cono, pokopališče v Šentjerneju, cerkev v Šentjerneju  in Krko, tovarno zdravil.

Države in mesta - udeleženke Entente Florale 2004

Država Mesto Prebiv. Manjši kraj Prebiv. Ocnejevanje
Hrvatska Velika Gorica
64 000
Cavtat
2 500
30/06-02/07
Slovenija Žalec
6 472
Šentjernej   03/07-05/07
Madžarska Kaposvar
68 090
Balatonszarso
2 200
05/07-07/07
Avstrija Vienne   Lech/am Arlberg   08/07-10/08
Češka Brno
385 000
Unanov
1 100
09/07-10/07
Francija Cahors
20 000
Cayriech
225
16/07-18/07
Irska Westport
5 314
Moynalty
607
19/07-21/07
V. Britanija Harrogate
54 841
Darley
748
22/07-23/07
Belgija Lochristi
20 000
Houffalize
4 500
29/07-31/07
Nizozemska Enschede
152 311
Rozendaal
1 530
02/08-03/08
Nemčija Bad Kissingen
24 509
Nussdorf
2 586
12/08-13/08

IZJAVA ZA JAVNOST

sommacampagne_01_800.jpg (65676 bytes)Danes, dne 07.05.2004 bo župan Franc Hudoklin sprejel italijansko delegacijo Sommacampagne, provinca Verona, katero bodo zastopali župan omenjene občine s svojimi sodelavci, ki opravljajo dela na področju turizma, športa, kulture,sommacampagne_06_800.jpg (89404 bytes) gospodarstva in podjetništva. V sami delegaciji pa bo tudi predsednik vinarjev, zato se bo delegacija sestala z vinogradniki šentjernejske občine. Po kratki predstavitvi šentjernejske občine si bo delegacija že danes ogledala tovarno Krka d.d. v Šentjerneju in podjetje Arex d.o.o iz Šentjerneja. sommacampagne_05_800.jpg (90467 bytes) Ogledali si bodo tudi lončarsko obrt in se zvečer pridružili na tradicionalnem spomladanskem koncertu občinskega Pihalnega orkestra.

V soboto si bodo ogledali sam kraj Šentjernej, tradicionalen šentjernejsko živinsko-živilski sejem, obrtne cone ter znano Jahalno šolo Hosta. Osrednji del sobotnega dne bo tudi razgovor italijanske delegacije s predstavniki Občine Šentjernej, podjetnikov, predstavniki turističnih sommacampagne_04_800.jpg (83871 bytes) društev, vinogradnikov ter obrtnikov v občini.

V nedeljo pa si bo italijanska delegacija ogledala še Javorovico, kot najvišjo ležečo vas v občini in spomenik padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Obiskali bodo tudi Pleterje in si ogledali multivizijo o  delu in življenju menihov ter  muzej na prostem.

Pogovori z italijansko delegacijo bodo potekali tudi v znamenju skupnega sommacampagne_07_800.jpg (88421 bytes) sodelovanja na vseh omenjenih področjih, možnosti pobratenja občin in skupnih nastopov na razpisih, ki jih bo objavljala Evropska unija oz. službe naših ministrstev za mednarodne odnose. 

                         Občinska uprava Občine Šentjernej

09.05.2004 - Obisk italijanske delegacije

V petek, 7. maja je župan občine Šentjernej Franc Hudoklin sprejel delegacijo prijateljske italijanske občine. Gostje - v delegaciji je župan občine s sodelavci, ki opravljajo dela na področju turizma, športa in kulture ter gospodarstva in podjetništva - bodo na obisku v Šentjerneju vse do nedelje, 9. maja.

Osrednji del obiska je bil sobotni sestanek s predstavniki občine Šentjernej, podjetniki, predstavniki turističnih organizacij, vinogradniki in obrtniki. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja na omenjenih področjih in o možnostih o pobratenju obeh občin ter skupnih nastopih na različnih razpisih.

sommacampagne_02_800.jpg (87404 bytes)Že v petek, 7. maja, si je delegacija po krajši predstavitvi občine Šentjernej ogledala tovarno Krka in podjetje Arex, spoznali so lončarsko obrt, v Štembergerjevi kleti poskušali domača vina in zvečer prisluhnili še tradicionalnemu spomladanskemu koncertu Pihalnega orkestra Občine Šentjernej.

V soboto, 8. maja, so si gostje ogledali sam Šentjernej, tradicionalni živinsko-živilski sejem, obrtne cone in jahalno šolo Hosta.

sommacampagne_03_800.jpg (87372 bytes)V nedeljo, 9. maja, so obiskali še Javorovico kot najvišje ležečo vas v občini in spomenik padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade, v Pleterjah pa so si ogledali multivizijsko predstavitev življenja menihov in Muzej na prostem.

 

08.05.2004 - Sestanek članov Dolenjskega turističnega grozda

Člani Dolenjskega turističnega grozda so se skupaj z župani oz. predstavniki občin Šentjernej, Trebnje, Žužemberk, Škocjan in mestne občine Novo mesto zbrali v gostilni Marinčič v Škocjan in predstavili dosedanje delo.

Uvodoma jih je pozdravil direktor Podjetniškega centra Novo mesto, Igor Vizjak in predstavil možnosti za nadaljnji razvoj turističnega grozda.

V nadaljevanju je Matjaž Pavlin iz Kompasa - Novo mesto, ki je nosilec Dolenjskega turističnega grozda, prikazoval dosedanje delo, pripravo zloženk, v katerih so predstavljeni vsi člani grozda in vse občine ter opisane aktivne počitnice na Dolenjskem.

Zloženke so v slovenskem in angleškem jeziku, predstavitvena spletna stran pa še v nemškem in italijanskem. Med uspehi je Pavlin omenil še sodelovanje na sejmih ITB v Berlinu in sejmih počitnic v Ljubljani.

V nadaljevanju srečanja so člani grozda predstavili svoje načrte za izboljšanje turistične ponudbe.

Župani in predstavniki občin pa so izrazili zadovoljstvo in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje z njimi.

05.05.2004

Cerov log

Varnejši in lepši začetek vasi

 

Odprli prenovljeno križišče v Cerovem Logu – Pločniki, luči, postajališča – Nova kapelica namesto stare, ki jo je načel tovorni promet – Prostovoljstvo

NOVO IN STARO - Šentjernejski župan Franc Hudoklin in Marjan Kovačič iz Cerovega Loga (desni) sta prerezala trak v prenovljenem križišču v Cerovem Logu. V kapelico, ki je nova v tem križišču, so postavili kip Marije iz stare kapelice, s čimer domačini sporočajo, da to zdaj ni začetek, ampak da le nadaljujejo, kar so začeli njihovi predniki. (Foto: M. Hočevar MEGAfoto)

V času, ko se politiki na državnem vrhu in v občini veliko prepirajo ter se težko najdejo v skupnih akcijah, in ko se v vsakdanu pogosteje kot o spodbudnem govori o slabem, dobro de vsak skupni uspeh. Takega dobrega dosežka so se pred dnevi razveselili v Cerovem Logu, kjer so slovesno prerezali otvoritveni trak v prenovljenem delu začetka vasi.

Več v Dolenjskem listu.

Martin Luzar

 

01.05.2004

Javorovica

V počastitev delavskega pranika, Prvega maja in v obuditev spomina na padlih 113 borcev 4, bataljona Cankarjeve brigade je bilo na Javorovici tradicionalno prvomajsko praznovanje, na katerem je bil slavnostni govornik minister za obrambo Republike Slovenije, dr. Anton Grizold.

Ministrov govor objavljamo v celoti - z njegovim privoljenjem.

Govor ministra,
dr. Antona Grizolda

Govor ministra za obrambo, dr. Antona Grizolda v počastitev praznika dela in v spomin 146 padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade

Javorovica, 1. maj 2004

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!

Danes je za Slovenijo zgodovinski dan, ki je primerljiv s 25. junijem 1991. Lepo pozdravljeni v združeni Evropi!

Vesel sem bil povabila šentjernejskega župana, da letošnji, še bolj zgodovinski delavski praznik 1. maj praznujem z vami na prvomajskem srečanju na Javorovici, na katerem vsako leto počastite spomin na partizane 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so leta 1944 padli v bojih v teh krajih. Vesel sem zato, ker nas je danes zbrala želja, da se spoštljivo spomnimo zgodovinskih dogodkov in bojev na vseh poteh, ki smo jih Slovenci prehodili do narodne osvoboditve in samostojne države Slovenije v združeni Evropi.

Še vedno sem pod vtisom proslav ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, ki so bile sinoči po vsej državi. Slovenija, ki je od nedavno polnopravna članica zveze Nato, je od danes uradno tudi polnopravna članica Evropske unije. To sta dosežka, na katera moramo biti državljanke in državljani Republike Slovenije ponosni, kajti malo je držav na svetu, ki so v tako kratkem času dosegle to, kar je dosegla naša država v dobrih trinajstih letih samostojnosti. Od danes je Slovenija trden člen združene Evrope in evroatlantske kolektivne obrambe.

Danes je praznik dela. Slovenke in Slovenci s praznovanjem tega praznika kažemo spoštljiv odnos do dela kot vrednote, ki nam je pomagala, da smo kot  delavni narod preživeli skozi zgodovino. Zato smo pravico do svobode dela kot eno od temeljnih vrednot slovenske države zapisali tudi v Ustavo Republike Slovenije.

Tradicionalno prvomajsko srečevanje na Javorovici je v množici prvomajskih srečanj postalo prepoznavno zaradi množičnosti, zgodovinskega in kulturnega značaja ter sporočilnosti, ki jo že leta daje udeležencem. Takšna srečanja imajo korenine v  množičnih delavskih druženjih, taborih in zborovanjih, ki so v zadnjih dvesto letih slovenskega samozavedanja med Slovenci krepili skupno voljo, upornega duha in hrepenenje po svobodi, samostojnosti, delavskih pravicah ter socialno pravični družbi in državi. Brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez strnitve vrst v kritičnih trenutkih, kot je bila osamosvojitev leta 1991, danes ne bi bilo več ne Slovencev in še manj slovenske države. Tudi danes, ko smo dosegli večino ciljev, ki omogočajo nacionalni obstoj in razvoj slovenske države, so takšna srečanja pomembna – zaradi spomina na prelomnice, pomembne dogodke in ljudi iz naše zgodovine, pa tudi zato, ker nas takšna srečanja združujejo in zbližujejo ter nam dajejo navdih za doseganje novih, višjih ciljev, kar je pravzaprav gonilo družbenega, duhovnega in kulturnega razvoja naroda.

Svetli zgledi Maistrovih borcev, slovenske partizanske vojske in Teritorialne obrambe, predvsem pa intenzivno ter trdo strokovno delo na obrambnem in vojaškem  področju v zadnjih letih so tudi temelji, na katerih gradimo učinkovito poklicno in v prihodnje zagotovo tudi profesionalno Slovensko vojsko, prilagojeno predvsem potrebam in zmožnostim Republike Slovenije. Vemo, kje smo, kam gremo in kaj potrebujemo za uspešen konec te poti. Dosedanji uspehi so samo še okrepili našo trdno voljo in odločenost, da dosežemo postavljene cilje pri reformi slovenskega obrambnega sistema. Naša vizija graditve še učinkovitejšega nacionalnega obrambnega sistema, prilagojenega tveganjem in nevarnostim 21. stoletja, se bo zato še naprej uresničevala z nezmanjšanim tempom.

Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska v zadnjih letih postaja največji slovenski delodajalec. S približno šesto novimi zaposlitvami letno pomembno posegamo na slovenski trg delovne sile. Z  intenzivnim zaposlovanjem tako fantov kot deklet znatno prispevamo k zmanjševanju brezposelnosti, predvsem med mladimi. Slovenska vojska daje kruh vedno večjemu številu slovenskih družin in tako bo še naprej.

Tako kot vsak velik sistem se tudi Ministrstvo za obrambo pri svoji reformi srečuje s številnimi težavami; in ena od njih so t. i. kadrovska neskladja. Mi smo se tega problema lotili sistematično in premišljeno, vendar brez prevelike naglice, saj se zavedamo, da gre pri tem za ljudi, njihov socialni položaj ter socialni položaj njihovih družin. Za rešitev tega problema smo nedavno pripravili spremembe v zakonu o obrambi, ki bodo omogočile reševanje kadrovskih neskladij postopno, učinkovito, vendar prijazno do zaposlenih. Zavedamo se namreč, da je ob reformi in napredku treba upoštevati tudi socialni vidik in pravice delavcev. Tudi to je izraz napredne, demokratične in socialno pravične družbe ter države, kar Slovenija vsekakor želi biti.

Spoštovane gospe in gospodje,

vsem čestitam ob današnjem dvojnem prazniku, z željo, da bi se takšna srečanja dogajala tudi v prihodnjih letih. Še zlasti je to pomembno zaradi mladih rodov, da se bodo zavedali zgodovine svojega naroda in tako ohranjali duha upornosti, svobodoljubnost, pogum in odločnost. To so vrline, ki so slovenski narod kljub njegovi majhnosti in ranljivosti popeljale skozi burno zgodovino do današnjih dni, ko Slovenija ponosno in enakopravno vstopa v najmočnejšo politično in gospodarsko povezavo na svetu. Ohranimo te vrline še naprej!

Živel prvi maj!

 

APRIL 2004

ATLETSKA MITINGA V ŠENTJERNEJU

23. 4. 2004 – otvoritveni atletski miting

12. 6. 2004 – regijski miting za mlade

atletika_01_800.jpg (113314 bytes)V petek, 23.4.2004, je bil na stadionu ob OŠ Šentjernej otvoritveni atletski miting spomladanske tekmovalne sezone. Atleti in atletinje iz različnih atletskih klubov; AK Krka, ŠD Dolenjske Toplice, AD Železniki, AK Sevnica, AD Maribor, AK Špela iz Grosuplja, AK Domžale, AK Fit Brežice, AK Portovald in domačega kluba AK Šentjernej, so se pomerili v različnih disciplinah: v tekih na 60 m, 100 m, 200 m, 300 m, 800 m in 1000 m, skoku v daljino in višino ter metu krogle.

Predsednik AK Šentjernej, Igor Kalin in župan, Franc HudoklinV ugodnih vremenskih razmerah je miting potekal neovirano po predvidenem urniku, atleti pa so dosegali lepe rezultate, katere je skrbno beležil in razvrščal Timing iz Ljubljane. Domačinka Natalija Miklavčič je pri pionirkah zmagala v skoku v višino in z višino 165 cm izenačila rekord stadiona. Pri mladincih pa je pri skoku v višino zmagal Vid Turk iz AK Krka (170 cm). V skoku v daljino je zmagal Mišič Miroslav (ŠD Dolenjske Toplice) z daljino 6,18 m, pri pionirkah pa je osvojila 1. mesto Janja Turk (AK Šentjernej) z daljino 5,20 m, pri mladinkah pa Mija Rangus (AK Krka) z daljavo 5,29 m. V metu krogle je pri pionirjih zmagal Špiler Marko (Fit Brežice) z metom 15,18 m, pri pionirkah pa Medved Ines (AK Šentjernej) z metom 7,97 m. Domačinka Janja Turk je zmagala v teku na 300 m in s atletika_06_750.jpg (107079 bytes) časom 43.17 dosegla svoj osebni rekord. Pri mladincih je zmagal v teku na 200 m Krese Damjan (ŠD Dolenjske Toplice) s časom 23.81. V teku na 60 m je pri pionirjih zmagal domačin Pavlič Klemen s časom 7.92, pri pionirkah Himelrajh Sara (AD Maribor) s časom 8.51. Pri pionirjih na 300 m je zmagal Kranjec Luka (AK Sevnica) s časom 39.41. Pri mladinkah je v teku na 200 m  zmagala Ogulin Tjaša (ŠD Dolenjske Toplice) s časom 27.44. Pri pionirkah je v teku na 600 m zmagala Teraž Maja s časom 1:40.61. V teku na 100 m je pri mladincih zmagal Slak Peter (AK Krka) s časom 12.05, pri mladinkah pa Muhič Nastja (AK Krka) s časom 13.55.

atletika_07_800.jpg (104238 bytes)Pri mladinkah je v teku na 800 m zmagala domačinka Bučar Janja s časom 2:16.27. V teku na 1000 m je pri pionirjih zmagal Megušar Jan (AK Železniki) s časom 2:59.83, pri mladincih pa Košir Gregor (AK Krka) s časom 2:38.82.

Atletski miting smo ob sončnem zahodu zaključili s štafeto domačink, ki so dosegle čas 52:08.

V soboto, 12.6.2004, pa smo na šentjernejskem stadionu imeli regijski miting za mlade, katerega so se udeležili trije klubi: AK Krka, Fit Brežice in domači AK Šentjernej. Miting smo izvedli na osnovi medklubskega dogovora in izraženi želji po pogostejših srečanjih mladih atletov in preizkušanju njihovih športnih moči. atletika_09_800.jpg (122841 bytes) Tekmovali so cicibani, letnik 1994, 1993 in mlajši, mlajši pionirji letnik 1992 in 1992 in starejši pionirji letnik 1990 in 1989. Tekmovali so v tekih, skokih v daljino in višino in metu krogle. Mitinga se je udeležilo lepo število tekmovalcev, saj je bilo skupno prijavljenih okrog 160 štartov. Tudi tokrat si je kar lepo število domačih atletov prislužilo medalje, katere upamo, da jih bodo spodbudile k nadaljnjemu treniranju in razvijanju športnih moči in sposobnosti. Tekmovanje smo izvedli v športnem duhu in ob pomoči domačih in zunanjih ljubiteljev atletike, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji in izvedbi mitinga.

Zbrala in uredila. Mateja Petric

 

MAREC 2004

16.03.2004

Javorovica

Šest mescov moči tla krvava reka,

Slovenec že mori Slovenca brata -

kako strašna slepota je človeka.
----------------------------

Sovražnik se podal bo v svoje koče,

le majhen prostor je tje do goščave,

ta dan nam jo doseči je mogoče.

Največ sveta otrokom sliši Slave,

tje bomo našli pot, kjer nje sinovi

si prosti vol'jo vero in postave.

Govor Jožeta Hribarja

Misli Jake Rozmana

(Odlomki iz Uvoda v Krst pri Savici, ki ga lahko v celoti preberete tukaj)

Spoštovani!

Že nekaj tednov je preteklo, odkar mi je tov. Jaka Rozman, tajnik Skupnosti borcev Cankarjeve brigade povedal, da so me na skupščini borcev zadolžili za nastop na spominski slovesnosti ob 60-letnici tragedije 4. bataljona Cankarjeve brigade.

Zavedam se, da mogoče nisem prava oseba za tak nastop, hkrati pa sem ponosen, da mi zaupate.

Nekaj verzov iz pesnitve "Krst pri Savici" izpod peresa našega velikega pesnika
dr. Franceta Prešerna
bodo potrdili moje besede:

Moram začeti v času po kapitulaciji tedanje države Kraljevine Jugoslavije, ko so se mobilizirani vojaki vračali na domove in ko so jih okupatorji zajeli, jih strpali v vagone in odpeljali v ujetništvo. Ti so po osvoboditvi skoraj vsi prišli domov. Toda med njimi je bilo tudi veliko takih, ki se niso pustili ujeti ali pa so pobegnili med transportom.

V naših krajih, na območju sedanje občine Šentjernej, so prav ti možje in fantje ustanovili t. im. "Vaše straže", ki so imele za cilj obveščati prebivalstvo ob prihodu okupatorja v naše kraje.

Ena takih straž je bila organizirana tudi v vaseh Dolenja Brezovica, Šmarje, Žvabovo in Sela, komandir te enote pa je bil prav moj pokojni oče. Bili pa so slabo oboroženi, tako da se niso nikoli spopadli z okupatorjem.

Ko je okupator zasedel Šentjernej, mu je duhovščina skupaj z županom priredila slovesen sprejem. Po nagovoru župnika cerkovnika in drugih božjih pastirjev ter lesnih trgovcev, ki so vsi odobravali takšen sprejem okupatorja, so se fantje razšli. A prav tedaj se je zgodila prva izdaja - prav med mnogimi, ki so sledile.

Poznano je, da so se predvsem mladi združevali v dveh organizacijah: levo usmerjenih SOKOLIH in desničarskih ORLIH. Prav tako je znano, da so si bili bolj ali manj nenehno v laseh. Obstajal je tudi organizacija "Katoliška akcija", ki so jo sestavljali pretežno ORLI.

Levo usmerjene, ki so jih tedaj zaradi simpatiziranja s podobnimi gibanji v Rusiji pričenjali imenovati tudi BOLJŠEVIKI, so desničarji ovadili Italijanom. Ti možje in fante so končali po raznih taboriščih.

Nekateri pa so svoje družine preselili na Bizeljsko, to je preko Save, a so se morali kmalu seliti nazaj, ker so Nemci pričeli množično izseljevati Slovence v Avstrijo in Nemčijo na suženjsko delo, njihove domove pa so podelili Kočevarjem iz vasi na Kočevskem.

Vse to pripovedujem zato, da bo tudi mlajšim jasno, kje je osnovni vzrok za tako kruto vojno v naši domovini. Vse to se se je dogajalo povsod po t. im. Ljubljanski pokrajini, a o tem več kdaj drugič.

Izdajo je zagrešila tista stran, ki jo je zagovarjal kler, to je duhovščina in pa velekapitalisti. Nikakor ni res, da so začeli naše ljudi pobijati pripadniki tedaj ustanovljene Osvobodilne fronte, ker so se le-ti pripravljali na odpor proti okupatorju in so pozivali vse zavedne Slovence v boj za osvoboditev naše domovine.

Med njimi ste bili tudi mnogi vi, še danes živeči borci, pa vsi tisti, ki so medtem pomrli, izredno veliko število teh borcev pa je v boju za svobodo dalo svoja življenja. In prava zaradi njih, njim v spomin in čast smo se danes zbrali tukaj na Javorovici.

To je bila ena največjih tragedij poleg vseh ostalih morij v času NOB. Tukaj, prav v tej kotanji pod nami, je tekla kri junakov-partizanov. Tukaj so, tako kot še po mnogih drugih krajih po naši lepi deželi so padali borci, civilne žrtve vojne. Preveč je vseh teh nesrečnih krajev, da bi jih našteval, zato naj omenim le nekatere: Osankarica na Pohorju, Gramozna jama v Ljubljani, Kuzarejeva gošča na Urhu, Dražgoše,...nemalo takih nesrečnih krajev je tudi v naši bližnji okolici: Ledeča vas, Mršeča vas, Ilovci pri Orehovici, Šentjošt pri Stopičah...

Vidite, tukaj se je rojevala naša domovina Slovenija. Tukaj se je pisala zgodovina našega naroda. Zgodovino naših nasprotnikov zavračamo, ker je bila napisna s strani kolaborantov, izdajalcev in morilcev. Ti isti so po vojni v Argentini ZDA, Kanadi, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji pisali svojo zgodovino, prirejeno po njihovem okusu in lažeh. Ti isti tudi danes pišejo in blatijo NOB, celo v našem parlamentu in celo tisti bolj levo usmerjeni bi najraje kar zaprli knjigo o naši polpretekli zgodovini samo zato, da bi bolj ugajali desnici.

Bivši domobranec in državni tožilec obtožuje vas borce, da ste kriminalci, lopovi in banditi in mi, vaši potomci, bi se morali po njegovem kot golazen in sodrga najslabše vrste opravičiti še živečim kolaboracionistom in njihovim svojcem, pa čeprav oni tega niso nikoli storili in tudi niso nikoli kapitulirali. Seveda niso, ker so bili hlapci okupatorja in "kristusovi vojščaki", ki so se borili za vero in postavo, kot je omenjal že prej citirani dr. France Prešeren. Toda Prešeren je to zapisal z žalostjo v srcu, in to bi tudi oni morali enkrat dojeti.

Danes je naš narod prav zaradi tega pred tem, da sovraštvo in nesporazumi med našo in mlajšo generacijo postane nevzdržno.

Mi. potomci enih in drugih smo se do sedaj vedno razumeli, poročali smo se med seboj, imamo otroke in vnuke, ki so sad spoštovanja, ljubezni in razumevanja in vse do sedaj smo se lepo spravili med seboj. Nam ni potrebna sprava ob lipi in se tudi nimamo komu opravičevati, saj nikomur nismo storili nič žalega! Oni pa to delajo in kričijo s prižnic ter govornic v Državnem zboru, v instituciji, za katero smo tudi mi, vaši potomci nosili glavo naprodaj in to zavestno in v dobrobit našega naroda, naše države in VSEH DRŽAVLJANOV Republike Slovenije.

Vse to sem moral povedati, kajti globoko spoštovanje smo mi vsi dolžni vsem tukaj padlim borkam in borcem, vsem pomorjenim, razbitim in pohabljenim. In o tako razmišljam o napaki vodstva, o izdaji prebeglih partizanov v sovražnikove postojanke, o človeku, ki se je pred nekaj leti, ko je zelo bolan umiral doma, v svoji postelji in se je spovedal župniku in desnim politikom, ker ga je vendarle pekla vest, se spominjam tudi svojih vrstnikov in starejših, ki so še po vojni z Javorovice nosili domov čevlje in škornje pobitih partizanov ali pa so jih jim prinesli njihovi očetje in bratje po moriji in se na ves glas hvalili, češ, pa smo jih, potolkli smo to drhal... Ob tem se spominjam starejšega možakarja, ki jim je ob njihovem zmagoslavnem vriskanju in hvali mirno dejal: "pazite se, če bodo oni zmagali, potem bodo vriskali oni, vi pa boste ležali bogve kje!" In tako je tudi bilo!

Razmišljam o Gregi Franku, ki je ranjen videl, da ga hočejo ujeti kričeč: "Imamo ga!", pa jim je le odvrnil: "nimate me!" in si sam vzel življenje. Razmišljam, odkod takšna moč v človeku.

Ali pa o komandantu bataljona Tkalčiču, ki je ranjen prosil Šobarjevo Tončko , naj ga ustreli, ona pa, prav tako ranjena, tega ni zmogla.

Premišljujem tudi o Šemetovi Mimici - kaj neki si je mislila v tistem snežnem zametu, ki ji je rešil življenje.

Razmišljam tudi o počutju tistih borcev, ki so jih ujeli in tudi o tistih, ki so se predali, kako so bosi in premraženi čakali na smrt, saj so se dobro zavedali, da nemški hlapci ne jemljejo ujetnikov.

Povsod so ležali mrtvi borke in borci, mitraljezca Rade in Marjan, Oven, Urh, branko in še nešteto drugih, ki se niso predali. Razmišljam o tem, kaj se je pletlo v glavah tistih domobrancev, ki so že mrtve borce tolkli s puškinimi kopiti, jih razrezali z noži in jih slekli in sezuli.

In naj ob tem povem še to: po spominu in izpovedih nekaterih prič je tedaj padlo 146 in ne le 113 bork in borcev.

Kaj neki je bilo v glavah domobrancev, še posebej v glavi njihovega poročnika Orana, ki je pozneje v Ljubljani za "izredno hrabro dejanje" prejel železni križ, odlikovanje nemških nacistov, ko pa je vsem znano, da je vedno pobil vse ujete in ranjene partizane in da je s takim sovraštvom streljal nemočne, da so se ga bali celo njegovi gospodarji, nemški nacisti.

Ko je končal s pokolom na Javorovici in se je skupaj z ostalimi vrnil v vas, je v besu ustreli še mladega partizana, ki so ga zajeli Nemci. Ti so se raje umaknili, da ne bi še sami česa dobili od pobesnelega morilca.

Ko sta domobranca, ki sta tudi sodelovala pri napadu na partizane, pogledala ubitega mladega partizana, sta videla, da je to njun brat, a si tega nista upala nikomur povedati, da je ne bi še sama skupila, kajti Oran je bil sila nepredvidljiv.

Ivan Kralj in Tine Velikonja, propagandista domobrancev, sedaj opisujeta dogodke na Javorovici, češ da ni bilo klanja, pobijanja s puškinimi kopiti, čevlje in oblačila pa naj bi po njunem še istega dne pobirali radovedneži iz doline. In trdita, da sta 31. in 32. domobranska četa skupaj šteli 200 mož, nemška posadka pa le 40 mož. V svojem glasilu "Slovensko domobranstvo" pa so sami pisali, da šteje ena četa 150 do 200 mož. ne vem, zakaj sedaj sama zmanjšujeta to število. Nemci pa naj bi po njunem imeli le radijsko povezavo. Le odkod vse to vesta? So jima morda povedali simpatizerji iz doline, ki jih nekaj tudi opisujeta? Onadva vse to opisujeta v šali, z nasmehom in ironijo!

In za konec: vas Javorovico so požgali. V vasi je bilo zelo malo ljudi, pa še ti so v glavnem odšli v dolino. Nekaj pa jih je vendarle ostalo, med njimi Zagorčeva Pepca, ki je vedela veliko povedati, a e na žalost tudi že pokojna. Toda borke in borci Cankarjeve brigade so ji za vedno hvaležni, saj je ves čas vzorno skrbela za ta spominski hram.

Tudi mi mlajši se bomo še naprej trudili,  da bo spomin na junake ostal živ, prenašali bomo vrednote NOB na mlajše rodove ter ohranjali spomenike in spominska obeležja iz časov NOB.

Če sem bil s svojim nastopom dovolj prepričljiv, potem je dobro, če pa ne, se prisotnim opravičujem, kajti v tako kratkem času je nemogoče vse povedati.

Hvala padlim in še živečim borcem za podarjeno svobodo, za dobroto, saj danes teh vredno ni več.

Hvala vsem, ki ste me potrpežljivo poslušali.

V imenu KZ ZZB in udeležencev NOB Šentjernej in Skupnosti borcev Cankarjeve brigade hvala vsem prisotnim, praporščakom, organizacijam, občini in županu ter vsem, ki ste danes tukaj.

Vse starejše novice pa lahko še vedno prebirate... kliknite tukaj >

 

posodobljeno:

31.01.2009 22:33

Vsebina teh strani je last Občine Šentjernej ali podjetij oz. posameznikov, kjer je to navedeno.
Spletna stran je zaščitena kot avtorsko delo. Vse pravice so pridržane.

Prepovedano je kopiranje ali drugačno presnemavanje vsebine in njena javna

raba brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev ekskluzivne pravice.

Copyrigh(c) 2003: Občina Šentjernej & Edvard Bogataj

NAZAJ