|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
aktualne novice iz naše občine - kronologija |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Tiskovna konferenca vodstva občinske uprave
Predstavil je tudi načrtovane in nekatere že začete investicije, ki naj bi jih dokončali še pred koncem leta. Župan je na tiskovni konferenci predstavil tudi podrobnosti ob podpisu pogodbe z najboljšo slovensko atletinjo (do 23 let) Majo Nose. Maji, ki je članica AK Šentjernej, je občina namenila posebna sredstva, ki ji bodo v veliko pomoč pri pripravah na naslednjo sezono, hkrati pa ta pomoč tudi zagotavlja, da bo Maja vsaj še dve leti ostala v Šentjerneju. To pa je želja vseh domačih atletov in ljubiteljev atletike, pa tudi Majina. Tandem Maja Nose - Slavko Antončič bo imel tako tudi vnaprej v domačem okolju zagotovljene pogoje za kakovostno delo in napredek. Povzeto po različnih virih - zapisal: Edvard Bogataj Uradno poročilo z novinarske konference pa je v nadaljevanju > |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
POROČILO
ZA NOVINARSKO KONFERENCO Na
območju naše občine smo do sedaj v letošnjem letu zaključili in
nameravamo nadaljevati še z naslednjimi investicijami in aktivnostmi,
katere bodo omenjene v nadaljevanju. -
Na področju kanalizacije smo izgradili primarni kanal 1, ki poteka od Šmalčje
vasi do cerkve v Šentjerneju v dolžini 1538 m v skupni vrednosti 54 mio
tolarjev. Ravno
tako smo na prostoru zazidalnega načrta za sejemsko dejavnost zgradili
del primarne kanalizacije za potrebe nove tovarne podjetja Hipot-hyb in
same sejemske dejavnosti. -
Prav tako smo zaključili izgradnjo komunalne infrastrukture za novo
tovarno podjetja Hipot-Hyb d.o.o., obenem pa smo v območju sejemske
dejavnosti uredili tudi makadamski plato, ki je tudi že s projektom za
dokončno ureditev namenjen sejemski dejavnosti. V izgradnji komunalne
infrastrukture za novo tovarno je vključena izvedba parkirišč, uvozne
ceste, plinovoda, vodovoda, fekalne kanalizacije, elektrokabelske
kanalizacije, izgradnja javne razsvetljave, TK kanalizacije in izvedba
dela obvozne ceste v območju novega poslovnega objekta. Skupna vrednost
navedenih investicij je preko 70 mio tolarjev. Z omenjeno urejeno
komunalno infrastrukturo pa smo pridobili tudi vse priključke za sejemski
del, v prihodnjih letih pa planiramo nadaljevati izgradnjo v skladu z
zazidalnim načrtom za sejemsko dejavnost. Zelo
veliko je bilo narejena na področju urejanja prostora. -
Iz strani Vlade RS so bile pozitivno potrjene spremembe in dopolnitve
prostorskega plana občine v smislu izgradnje obrtno-proizvodne cone Mokro
polje. Lokacija planirane proizvodne cone leži zahodno od naselja Dolenje
Mokro polje, v neposredni bližini poslovno-proizvodnega kompeksa Kremen.
Namenjena bo proizvodnim in obrtnim dejavnostim, ki potrebujejo večje
površine, kar ni možno umeščati v naselje Šentjernej, kajti celotna
velikost cone je 43 ha. S tem kompleksom ima občina zagotovljeno možnost
nadaljnjega gospodarskega in tehnološkega razvoja za daljše obdobje od 5
do 10 let. -
Pripravljajo se predlogi: zazidalnega načrta industrijsko storitvene cone
Sejmišče Šentjernej, zazidalnega načrta proizvodne in komunalno
servisne cone Šentjernej – sever ter predlog lokacijskega načrta
zbirne ceste za industrijsko-storitvene cone sever Šentjerneja. Z
zazidalnim načrtom industrijsko storitvene cone Sejmišče se zaključuje
razširitev zemljišč obstoječe obrtne cone v površini 4,7 ha, kjer naj
bi se uredil nakupovalni center Mercator ter ostale obrtne dejavnosti, na
severu pa planiramo umestiti parkirišča za tovornjake, servisni objekt
za popravilo vozil ter ostale obrtne in proizvodne dejavnosti v velikosti
1,9 ha. Omenjeni lokacijski načrt pa ureja zbirno cesto za potrebe obrtne
cone, kar ne pomeni, da je to obvoznica, le-ta se načrtuje severneje od
obrtnih con. -
Nova zakonodaja - Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov -
prinašata povsem nov pristop urejanja prostora, zato je občina
pristopila k pripravi strategije prostorskega razvoja občine Šentjernej
(SPRO) na osnovi sprejete Strategije prostorskega razvoja Slovenije iz
strani Vlade RS. To je izredno velik projekt, ki je finančno ovrednoten
za našo občino preko 50 mio tolarjev. Postopek priprave prostorske
strategije občine naj bi bil zaključen predvidoma v letu 2006.
Prostorski red zajema in bo urejal vse do sedaj nedifinirane pogoje na
področju v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.
-
Ob cerkvi v Šentjerneju in stanovanjski hiši Zagorčevih ter ob občinski
stavbi smo uredili novo pešpot in zelenico, kar je pogojevala tudi
sanacija ureditve zaradi izgradnje primarne kanalizacije, katera poteka
prav po tem delu. -
Po lokalnih in regionalnih cestah smo po celotnem območju občine
obnovili talno prometno signalizacijo in sanirali udarne jame. -
Na področju oskrbe z vodo smo v letošnjem letu uspeli izgraditi oziroma
rekonstruirati vodovodne sisteme: Gor. Maharovec – Gor. Brezovica, Gor.
Brezovica – Vrh pri Šentjerneju, Vrh pri Šentjerneju – Grbe ter
Dolenje Vrhpolje, z rekonstrukcijo tudi vseh hišnih priključkov. Skupna
vrednost omenjenih rekonstrukcij je preko 47 mio tolarjev. -
Občina je v letošnjem letu nabavila in postavila dodatne zabojnike za
smeti. Sanirali smo veliko črnih odlagališč. -
Na območju občine Šentjernej se ravno sedaj končujejo dela na objektu
''izgradnje obojestranskega avtobusnega postajališča v Gorenjem Gradišču''
ob regionalni cesti Novo mesto – Šentjernej. Izvajalec del je bil
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, d.d., pogodbena vrednost za izvedbo
je bila dobrih 23 mio tolarjev. Slavnostna otvoritev bo v Gorenjem Gradišču
v sklopu Jernejevega praznovanja, v nedeljo, 29. avgusta. -
Na področju kmetijstva občina preko javnih del opravlja čiščenje in
vzdrževanje melioracijskih jarkov na celotnem področju občine. V
juliju letos je bil objavljen Razpis finančnih pomoči kmetijstvu v občini
Šentjernej za leto 2004, za katerega je namenjenih cca. 20 mio tolarjev. -
Na področju šolstva smo na javnem razpisu izbrali izvajalca šolskih
prevozov za šolsko leto 2004/2005. Pogodbo smo podpisali s podjetjem I
& I avtobusni prevozi d.d.. -
Na področju otroškega varstva nam je uspelo sprejeti v vrtec vse otroke,
katerih starši so podali prošnje za sprejem v tem šolskem letu, seveda
s pomočjo družinskih varstev, ki jih ima občina trenutno še pet, poleg
Vrtca Čebelica in začasne varstvene enote, katero smo dokončali lani v
septembru. -
Zaradi uvedbe devetletke v osnovno šolo, ki pogojuje nove prostore, iščemo
možnosti financiranja prizidka k Osnovni šoli Šentjernej in dokončne
ureditve Vrtca Čebelica. -
Z vodstvom Zdravstvenega doma Novo mesto delamo na projektu razširitve
pediatrične ambulante v sklopu Zdravstvene postaje Šentjernej, katere
izgradnjo planiramo v septembru letos. -
Veliko dela je bilo vloženega na področju podjetništva, saj smo v
sodelovanju s Podjetniškim centrom Novo mesto pripravljali dokumentacijo
na razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne
infrastrukture v okviru poslovnih con iz ukrepa enotnega
programskega dokumenta Slovenije 2004-2006 iz sredstev Evropskega sklada
za regionalni razvoj. Kandidatura na ta razpis ni uspela, ker v razpisu
niso bili definirani vsi pogoji, vendar se je na koncu izkazalo, da zaradi
neurejenega lastništva zemljišč, se naša občina v ta razpis ne more
vključiti. Vendar ga bomo nadaljevali v letu 2005. Celotna komunalna
opremljenost obrtnih con pa je ocenjena na preko 1 milj. tolarjev. -
Občina Šentjernej sodeluje v mednarodnem projektu Entente Florale, v
katerem tekmuje 12 evropskih držav. Pogoj za udeležbo na tem tekmovanju
je bilo pridobljeno priznanje za 1. mesto s pečatom gostoljubnosti za
leto 2003 iz strani Turistične zveze Slovenije v kategoriji izletniški
kraji. Projekt Entente Florale vzpodbuja sodelujoče k izboljšanju
kakovosti življenja prebivalcev, k lepši, čistejši, urejeni naravi. V
ta namen smo uredili okolico občine, center Šentjerneja, obrtno cono,
okolico šole, vrtca, zdravstvene postaje, avtobusnih postajališč in
tudi drugje kjer je bila ureditev potrebna. Na obisku v Občini Šentjernej
je bila strokovna 12-članska komisija od 4. do 6. julija, ki je
ocenjevala našo občino. Ocenjevalna komisija še ni podala končnega
mnenja o občini Šentjernej, po njihovih obrazih sodeč, pa so bili z
videnim zadovoljni. Člani komisije so bili mnenja, da je Šentjernej
urejen, čist in zelen kraj, v katerem je lepo živeti. Končna
razglasitev rezultatov bo v Franciji v začetku meseca septembra. -
Za nadaljnji razvoj občine Šentjernej je ena izmed najpomembnejših
investicij gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, kajti z
razvojem industrije in gospodarstva se povečuje tudi potreba po urejeni
kanalizaciji in čistilni napravi, katerih je predračunska vrednost
ocenjena preko dveh milj. tolarjev. Ker občina tako velikega finančnega
zalogaja ne bo zmogla, iščemo partnerstvo preko tujih vlagateljev, za
kar smo morali na občinskem svetu sprejeti spremembe odlokov, ki se nanašajo
na izgradnjo kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave. -
Izdeluje se projekt za rekonstrukcijo in ureditev ceste skozi Pristavo s
križiščem na lokalno cesto in vso ostalo komunalno infrastrukturo.
Enako tudi v Orehovici, kjer naj bi se rekonstruirala cesta od pokopališča
do osnovne šole s pločnikom, javno razsvetljavo, fekalno kanalizacijo,
obenem pa naj bi se še uredilo tudi parkirišče ob pokopališču in v
nadaljevanju izgradila nova mrliška vežica. -
Na področju cestne in komunalne infrastrukture načrtujemo izgradnjo
vodovodnega omrežja Stražnik – Vratno, vodovoda Vrhpolje (Reber) in
Pleterski hrib. -
Po dokončnem dogovoru s sodelujočimi partnerji (pošta, lekarna,
policija) bomo pričeli z ureditvijo komunalne opremljenosti zemljišč v
zazidalnem načrtu za terciarne in kvartarne dejavnosti, kjer naj bi se
končno izgradil poslovni objekt. -
Pričelo se bo tudi z izgradnjo vse potrebne komunalne infrastrukture za
Zbirno-reciklažni center Šentjernej. -
Urejamo projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo lokalne ceste na Cesti
oktobrskih žrtev z vso spremljajočo infrastrukturo, enako za lokalno
cesto proti Kartuziji Pleterje. Približuje
se občinski praznik – ''Jernejevo 2004''. Letošnje Jernejevo traja od
14. do 29. avgusta. Organizacijo tega velikega projekta sta prevzela
Turistično društvo Šentjernej in Občina Šentjernej. Za izvedbo vseh
prireditev so potrebna zajetna finančna sredstva, vendar vam bi ob tej
priliki rad pojasnil, da se bo večji del stroškov pokrivalo iz sredstev
sponzorjev oziroma donatorjev, ki nam bodo tudi letos stali ob strani. Tako
da s temi odhodki ne bomo obremenjevali občinskega proračuna. Prireditve
ob prazniku so organizirane tako, da bo vsakdo lahko našel nekaj zase,
torej za vse generacije.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
ŠENTJERNEJ
V KONKURENCI DVANAJSTIH DRŽAV Slovenija letos zopet tekmuje v urejenosti, čistosti in gostoljubnosti svojih krajev, saj se je vključila v mednarodni projekt Entente Florale. Cilji slednjega so sorodni tistim, ki so si jih s projektom Moja dežela – lepa in gostoljubna zastavili na Turistični zvezi Slovenije. V ospredju sta prav gotovo socialni in kulturni razvoj dežele, gre pa tudi za poudarjanje bolj zelenega in prijaznega okolja v evropskih mestih in vaseh. Samo urejen, čist, prijazen in gostoljuben kraj predstavlja pravo okolje za kakovostno turistično ponudbo, je prepričan predsednik Zveze Marjan Rožič. Po njegovih besedah je letos na tekmovanju v urejanju okolja sodelovalo več kot 80 odstotkov slovenskih krajev, pridružili pa so se jim tudi šole, zdravilišča, mejni prehodi, vojašnice, bencinske črpalke, podjetja in mnogi drugi, ki turizem razumejo kot kakovost življenja. ... |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| JUNIJ 2004 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
22.
julij 2004
Dolenjski list |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
22.
julij 2004 Konec prejšnjega tedna je veterinarski inšpektor izdal odločbo o prepovedi sejma z živalmi v Šentjerneju. Tako je le še malo možnosti, da bi organizator sejma odpravil pomanjkljivosti in bi se živali na znanem šentjernejskem sejmu smele prodajati tudi ta konec tedna. Kot nam je povedal veterinarski inšpektor Slavko Šiško, so že decembra, ko so sejem prvič prepovedali, popustili pri pogojih in se dogovorili, v kolikšnem času morajo biti odpravljene pomanjkljivosti. “Ne samo da jih niso odpravili, ampak so se pojavile še dodatne ovire. Občina je napravila velik poseg v sejmiščni prostor in ga polovico spremenila v parkirišče, ne da bi nas obvestila o tem. Veterina pravi, da ustrezen nadzor nad živalmi tu ni možen. Nakladalna klančina na primer je tik ob parkirišču.” O tem, ali bo v Šentjerneju poslej še živinski sejem, bomo še pisali, vsekakor pa je le malo možnosti, da bi lahko nepravilnosti odpravili še pred soboto. Breda Dušič Gornik - Dolenjski list |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
6. julij 2004 Mednarodna komisija je ocenila urejenost okolja v naši občini
12-članska
komisija si je v soboto, 3. julija v spremstvu župana Občine Šentjernej,
Tudi po "zaslugi" sodelovanja v projektu "Entente Florale 2004" je urejenost okolja veliko pridobila in našo občino poslej krasi še lepša splošna podoba. Edvard Bogataj |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Kako smo se predstavili mednarodni strokovni komisiji, ki je prve dni julija opravila ocenjevanje, pa si lahko ogledate tukaj. Rezultati letošnjega tekmovanja bodo znani konec avgusta ali v začetku septembra. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
MAJ 2004 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
SODELOVANJE
OBČINE ŠENTJERNEJ V MEDNARODNEM TEKMOVANJU ''ENTENTE
FLORALE''
Pogoj
Občine Šentjernej za udeležbo na tem tekmovanju je bil prejem priznanja
s strani Turistične zveze Slovenije s pečatom gostoljubnosti za leto
2003 za prvo mesto v kategoriji izletniški kraji v tekmovanju ''Moja
dežela, lepa in gostoljubna''. V
občini Šentjernej je od nedelje do ponedeljka (4.-5.julij 2004) na
obisku 12-članska strokovna komisija za ocenjevanje občine. V
nedeljo, 4. julija si je komisija ogledala Kartuzijo Pleterje, muzej na
prostem Skansen, Jahalno šolo Hosta, vinsko klet Štemberger. Pred
Gostilno ''Pri Slavcu'' v Maharovcu so društva občine na stojnicah
pripravila predstavitve svoje dejavnosti, prikazana so bila stara kmečka
opravila, zaigrali so tudi člani Pihalnega orkestra Občine Šentjernej.
V gostilni pa so se gostom predstavili v kulturnem programu nastopajoči
– Vinogradniški oktet, Vrtec Čebelica, violinistka Mirjam Šolar iz
glasbene šole, recitatorka, Aktiv kmečkih žena in ansambel Frančič. Poleg ogleda znamenitosti občine, gospodarstva, razvoja družbenih dejavnosti, pomeni velik del ocenjevanja tudi predstavitev občine Šentjernej v besedi, kar sledi danes, v ponedeljek, 5. julija. Danes si bo ocenjevalna komisija ogledala tudi Osnovno šolo Šentjernej, Vrtec Čebelica, obrtno cono, pokopališče v Šentjerneju, cerkev v Šentjerneju in Krko, tovarno zdravil. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Države in mesta - udeleženke Entente Florale 2004
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IZJAVA
ZA JAVNOST
V
soboto si bodo ogledali sam kraj Šentjernej, tradicionalen šentjernejsko
živinsko-živilski sejem, obrtne cone ter znano Jahalno šolo Hosta.
Osrednji del sobotnega dne bo tudi razgovor italijanske delegacije s
predstavniki Občine Šentjernej, podjetnikov, predstavniki turističnih V nedeljo pa si bo italijanska delegacija ogledala še Javorovico, kot najvišjo ležečo vas v občini in spomenik padlim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Obiskali bodo tudi Pleterje in si ogledali multivizijo o delu in življenju menihov ter muzej na prostem. Pogovori
z italijansko delegacijo bodo potekali tudi v znamenju skupnega Občinska uprava Občine Šentjernej |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
09.05.2004 - Obisk italijanske delegacije
Osrednji del obiska je bil sobotni sestanek s predstavniki občine Šentjernej, podjetniki, predstavniki turističnih organizacij, vinogradniki in obrtniki. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja na omenjenih področjih in o možnostih o pobratenju obeh občin ter skupnih nastopih na različnih razpisih.
V soboto, 8. maja, so si gostje ogledali sam Šentjernej, tradicionalni živinsko-živilski sejem, obrtne cone in jahalno šolo Hosta.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
08.05.2004 - Sestanek članov Dolenjskega turističnega grozda
Uvodoma jih je pozdravil direktor Podjetniškega centra Novo mesto, Igor Vizjak in predstavil možnosti za nadaljnji razvoj turističnega grozda. V nadaljevanju je Matjaž Pavlin iz Kompasa - Novo mesto, ki je nosilec Dolenjskega turističnega grozda, prikazoval dosedanje delo, pripravo zloženk, v katerih so predstavljeni vsi člani grozda in vse občine ter opisane aktivne počitnice na Dolenjskem. Zloženke so v slovenskem in angleškem jeziku, predstavitvena spletna stran pa še v nemškem in italijanskem. Med uspehi je Pavlin omenil še sodelovanje na sejmih ITB v Berlinu in sejmih počitnic v Ljubljani. V nadaljevanju srečanja so člani grozda predstavili svoje načrte za izboljšanje turistične ponudbe. Župani in predstavniki občin pa so izrazili zadovoljstvo in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje z njimi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
APRIL 2004 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
ATLETSKA
MITINGA V ŠENTJERNEJU 23.
4. 2004 – otvoritveni atletski miting 12.
6. 2004 – regijski miting za mlade
Atletski
miting smo ob sončnem zahodu zaključili s štafeto domačink, ki so
dosegle čas 52:08. V
soboto, 12.6.2004, pa smo na šentjernejskem stadionu imeli regijski
miting za mlade, katerega so se udeležili trije klubi: AK Krka, Fit Brežice
in domači AK Šentjernej. Miting smo izvedli na osnovi medklubskega
dogovora in izraženi želji po pogostejših srečanjih mladih atletov in
preizkušanju njihovih športnih moči. Zbrala in uredila. Mateja Petric |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
MAREC 2004 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Spoštovani! Že nekaj tednov je preteklo, odkar mi je tov. Jaka Rozman, tajnik Skupnosti borcev Cankarjeve brigade povedal, da so me na skupščini borcev zadolžili za nastop na spominski slovesnosti ob 60-letnici tragedije 4. bataljona Cankarjeve brigade. Zavedam se, da mogoče nisem prava oseba za tak nastop, hkrati pa sem ponosen, da mi zaupate. Nekaj
verzov iz pesnitve
"Krst pri Savici" izpod peresa našega velikega pesnika Moram začeti v času po kapitulaciji tedanje države Kraljevine Jugoslavije, ko so se mobilizirani vojaki vračali na domove in ko so jih okupatorji zajeli, jih strpali v vagone in odpeljali v ujetništvo. Ti so po osvoboditvi skoraj vsi prišli domov. Toda med njimi je bilo tudi veliko takih, ki se niso pustili ujeti ali pa so pobegnili med transportom. V naših krajih, na območju sedanje občine Šentjernej, so prav ti možje in fantje ustanovili t. im. "Vaše straže", ki so imele za cilj obveščati prebivalstvo ob prihodu okupatorja v naše kraje. Ena takih straž je bila organizirana tudi v vaseh Dolenja Brezovica, Šmarje, Žvabovo in Sela, komandir te enote pa je bil prav moj pokojni oče. Bili pa so slabo oboroženi, tako da se niso nikoli spopadli z okupatorjem. Ko je okupator zasedel Šentjernej, mu je duhovščina skupaj z županom priredila slovesen sprejem. Po nagovoru župnika cerkovnika in drugih božjih pastirjev ter lesnih trgovcev, ki so vsi odobravali takšen sprejem okupatorja, so se fantje razšli. A prav tedaj se je zgodila prva izdaja - prav med mnogimi, ki so sledile. Poznano je, da so se predvsem mladi združevali v dveh organizacijah: levo usmerjenih SOKOLIH in desničarskih ORLIH. Prav tako je znano, da so si bili bolj ali manj nenehno v laseh. Obstajal je tudi organizacija "Katoliška akcija", ki so jo sestavljali pretežno ORLI. Levo usmerjene, ki so jih tedaj zaradi simpatiziranja s podobnimi gibanji v Rusiji pričenjali imenovati tudi BOLJŠEVIKI, so desničarji ovadili Italijanom. Ti možje in fante so končali po raznih taboriščih. Nekateri pa so svoje družine preselili na Bizeljsko, to je preko Save, a so se morali kmalu seliti nazaj, ker so Nemci pričeli množično izseljevati Slovence v Avstrijo in Nemčijo na suženjsko delo, njihove domove pa so podelili Kočevarjem iz vasi na Kočevskem. Vse to pripovedujem zato, da bo tudi mlajšim jasno, kje je osnovni vzrok za tako kruto vojno v naši domovini. Vse to se se je dogajalo povsod po t. im. Ljubljanski pokrajini, a o tem več kdaj drugič. Izdajo je zagrešila tista stran, ki jo je zagovarjal kler, to je duhovščina in pa velekapitalisti. Nikakor ni res, da so začeli naše ljudi pobijati pripadniki tedaj ustanovljene Osvobodilne fronte, ker so se le-ti pripravljali na odpor proti okupatorju in so pozivali vse zavedne Slovence v boj za osvoboditev naše domovine. Med njimi ste bili tudi mnogi vi, še danes živeči borci, pa vsi tisti, ki so medtem pomrli, izredno veliko število teh borcev pa je v boju za svobodo dalo svoja življenja. In prava zaradi njih, njim v spomin in čast smo se danes zbrali tukaj na Javorovici. To je bila ena največjih tragedij poleg vseh ostalih morij v času NOB. Tukaj, prav v tej kotanji pod nami, je tekla kri junakov-partizanov. Tukaj so, tako kot še po mnogih drugih krajih po naši lepi deželi so padali borci, civilne žrtve vojne. Preveč je vseh teh nesrečnih krajev, da bi jih našteval, zato naj omenim le nekatere: Osankarica na Pohorju, Gramozna jama v Ljubljani, Kuzarejeva gošča na Urhu, Dražgoše,...nemalo takih nesrečnih krajev je tudi v naši bližnji okolici: Ledeča vas, Mršeča vas, Ilovci pri Orehovici, Šentjošt pri Stopičah... Vidite, tukaj se je rojevala naša domovina Slovenija. Tukaj se je pisala zgodovina našega naroda. Zgodovino naših nasprotnikov zavračamo, ker je bila napisna s strani kolaborantov, izdajalcev in morilcev. Ti isti so po vojni v Argentini ZDA, Kanadi, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji pisali svojo zgodovino, prirejeno po njihovem okusu in lažeh. Ti isti tudi danes pišejo in blatijo NOB, celo v našem parlamentu in celo tisti bolj levo usmerjeni bi najraje kar zaprli knjigo o naši polpretekli zgodovini samo zato, da bi bolj ugajali desnici. Bivši domobranec in državni tožilec obtožuje vas borce, da ste kriminalci, lopovi in banditi in mi, vaši potomci, bi se morali po njegovem kot golazen in sodrga najslabše vrste opravičiti še živečim kolaboracionistom in njihovim svojcem, pa čeprav oni tega niso nikoli storili in tudi niso nikoli kapitulirali. Seveda niso, ker so bili hlapci okupatorja in "kristusovi vojščaki", ki so se borili za vero in postavo, kot je omenjal že prej citirani dr. France Prešeren. Toda Prešeren je to zapisal z žalostjo v srcu, in to bi tudi oni morali enkrat dojeti. Danes je naš narod prav zaradi tega pred tem, da sovraštvo in nesporazumi med našo in mlajšo generacijo postane nevzdržno. Mi. potomci enih in drugih smo se do sedaj vedno razumeli, poročali smo se med seboj, imamo otroke in vnuke, ki so sad spoštovanja, ljubezni in razumevanja in vse do sedaj smo se lepo spravili med seboj. Nam ni potrebna sprava ob lipi in se tudi nimamo komu opravičevati, saj nikomur nismo storili nič žalega! Oni pa to delajo in kričijo s prižnic ter govornic v Državnem zboru, v instituciji, za katero smo tudi mi, vaši potomci nosili glavo naprodaj in to zavestno in v dobrobit našega naroda, naše države in VSEH DRŽAVLJANOV Republike Slovenije. Vse to sem moral povedati, kajti globoko spoštovanje smo mi vsi dolžni vsem tukaj padlim borkam in borcem, vsem pomorjenim, razbitim in pohabljenim. In o tako razmišljam o napaki vodstva, o izdaji prebeglih partizanov v sovražnikove postojanke, o človeku, ki se je pred nekaj leti, ko je zelo bolan umiral doma, v svoji postelji in se je spovedal župniku in desnim politikom, ker ga je vendarle pekla vest, se spominjam tudi svojih vrstnikov in starejših, ki so še po vojni z Javorovice nosili domov čevlje in škornje pobitih partizanov ali pa so jih jim prinesli njihovi očetje in bratje po moriji in se na ves glas hvalili, češ, pa smo jih, potolkli smo to drhal... Ob tem se spominjam starejšega možakarja, ki jim je ob njihovem zmagoslavnem vriskanju in hvali mirno dejal: "pazite se, če bodo oni zmagali, potem bodo vriskali oni, vi pa boste ležali bogve kje!" In tako je tudi bilo! Razmišljam o Gregi Franku, ki je ranjen videl, da ga hočejo ujeti kričeč: "Imamo ga!", pa jim je le odvrnil: "nimate me!" in si sam vzel življenje. Razmišljam, odkod takšna moč v človeku. Ali pa o komandantu bataljona Tkalčiču, ki je ranjen prosil Šobarjevo Tončko , naj ga ustreli, ona pa, prav tako ranjena, tega ni zmogla. Premišljujem tudi o Šemetovi Mimici - kaj neki si je mislila v tistem snežnem zametu, ki ji je rešil življenje. Razmišljam tudi o počutju tistih borcev, ki so jih ujeli in tudi o tistih, ki so se predali, kako so bosi in premraženi čakali na smrt, saj so se dobro zavedali, da nemški hlapci ne jemljejo ujetnikov. Povsod so ležali mrtvi borke in borci, mitraljezca Rade in Marjan, Oven, Urh, branko in še nešteto drugih, ki se niso predali. Razmišljam o tem, kaj se je pletlo v glavah tistih domobrancev, ki so že mrtve borce tolkli s puškinimi kopiti, jih razrezali z noži in jih slekli in sezuli. In naj ob tem povem še to: po spominu in izpovedih nekaterih prič je tedaj padlo 146 in ne le 113 bork in borcev. Kaj neki je bilo v glavah domobrancev, še posebej v glavi njihovega poročnika Orana, ki je pozneje v Ljubljani za "izredno hrabro dejanje" prejel železni križ, odlikovanje nemških nacistov, ko pa je vsem znano, da je vedno pobil vse ujete in ranjene partizane in da je s takim sovraštvom streljal nemočne, da so se ga bali celo njegovi gospodarji, nemški nacisti. Ko je končal s pokolom na Javorovici in se je skupaj z ostalimi vrnil v vas, je v besu ustreli še mladega partizana, ki so ga zajeli Nemci. Ti so se raje umaknili, da ne bi še sami česa dobili od pobesnelega morilca. Ko sta domobranca, ki sta tudi sodelovala pri napadu na partizane, pogledala ubitega mladega partizana, sta videla, da je to njun brat, a si tega nista upala nikomur povedati, da je ne bi še sama skupila, kajti Oran je bil sila nepredvidljiv. Ivan Kralj in Tine Velikonja, propagandista domobrancev, sedaj opisujeta dogodke na Javorovici, češ da ni bilo klanja, pobijanja s puškinimi kopiti, čevlje in oblačila pa naj bi po njunem še istega dne pobirali radovedneži iz doline. In trdita, da sta 31. in 32. domobranska četa skupaj šteli 200 mož, nemška posadka pa le 40 mož. V svojem glasilu "Slovensko domobranstvo" pa so sami pisali, da šteje ena četa 150 do 200 mož. ne vem, zakaj sedaj sama zmanjšujeta to število. Nemci pa naj bi po njunem imeli le radijsko povezavo. Le odkod vse to vesta? So jima morda povedali simpatizerji iz doline, ki jih nekaj tudi opisujeta? Onadva vse to opisujeta v šali, z nasmehom in ironijo! In za konec: vas Javorovico so požgali. V vasi je bilo zelo malo ljudi, pa še ti so v glavnem odšli v dolino. Nekaj pa jih je vendarle ostalo, med njimi Zagorčeva Pepca, ki je vedela veliko povedati, a e na žalost tudi že pokojna. Toda borke in borci Cankarjeve brigade so ji za vedno hvaležni, saj je ves čas vzorno skrbela za ta spominski hram. Tudi mi mlajši se bomo še naprej trudili, da bo spomin na junake ostal živ, prenašali bomo vrednote NOB na mlajše rodove ter ohranjali spomenike in spominska obeležja iz časov NOB. Če sem bil s svojim nastopom dovolj prepričljiv, potem je dobro, če pa ne, se prisotnim opravičujem, kajti v tako kratkem času je nemogoče vse povedati. Hvala padlim in še živečim borcem za podarjeno svobodo, za dobroto, saj danes teh vredno ni več. Hvala vsem, ki ste me potrpežljivo poslušali. V imenu KZ ZZB in udeležencev NOB Šentjernej in Skupnosti borcev Cankarjeve brigade hvala vsem prisotnim, praporščakom, organizacijam, občini in županu ter vsem, ki ste danes tukaj. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Vse starejše novice pa lahko še vedno prebirate... kliknite tukaj > |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||