Sredi poplavne ravnice na desnem bregu Krke pri Drami je poleg cerkve sv. Miklavža s pokopališčem v navidezno praznem prostoru “lebdela” le še slamnata streha na dveh vitkih stebrih. 10. marca popoldne se je zaradi obremenitve s snegom in pregnitih nosilcev porušila.
Objekt, podoben tradicionalnemu kozolcu, je bil na pobudo arheologa dr. Vinka Šribarja in po načrtih arhitekta Otona Jugovca postavljen leta 1973. Njegova osnovna funkcija je bila zaščita temeljev cerkvice sv. Mihaela, ki je nastala med 11. in 13. stoletjem v okviru tedanjega trga Gutenwerth. Celotno naselbino so leta 1473 požgali Turki in jo zbrisali z zemeljskega površja. Z izkopavanji in zanimivimi interpretacijami sta jo povrnila v naš spomin arheologa dr. Vinko Šribar in dr. Vida Stare v okviru obsežnega znanstvenega projekta. Naselbina je stala v nekdanjem okljuku Krke na otoku, od nje je v izročilu ostalo le ledinsko ime Otok.
Temelji cerkvice so edini na terenu viden materialni dokaz  o njenem obstoju, zato so bili za trajnejšo zaščito nadkriti. Zaščitni funkciji strehe je arhitekt Jugovec dodal precej več. V navezi z dediščino dolenjskega kozolca je s pretanjenim posluhom za naravno okolje sprojektiral vitko in inventivno konstrukcijo. Obstala je dobrih trideset let, kar pomeni toliko zim in skoraj dvakrat toliko poplav. Slamnata kritina je bila nekajkrat popravljena in vsaj enkrat v celoti zamenjana, zaradi izpostavljenosti pa je propadlo nosilno srce konstrukcije. Na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo skupaj z lastnikom zemljišča g. Mencinom iz Drage skrbeli za objekt. Večkrat smo prijavili celovito prenovo Ministrstvu za kulturo, na naš lanski ponovni predlog in dodatna opozorila jo je ekspertna komisija le uvrstila v letošnji program interventnih posegov. Objekt bi torej letos zamenjali z novim, tudi če se sedanji ne bi porušil. V teku je “papirnati” del postopka. Jugovčeva modernistična interpretacija strukture kozolca bo še letos znova postavljena in bo še naprej ščitila sledove preteklih stoletij na naših tleh.