Na srečanju so govorili o vključevanju v zvezo Nato in EU, nadaljevanju zgraditve poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo in prostovoljnim služenjem vojaškega roka, o okrepljenem sodelovanju v mednarodnih operacijah v podporo miru in nadaljevanju modernizacije Slovenske vojske ter o nekaterih podpornih projektih, med katerimi so tudi spremembe pri vsebini in načinu dela združenja slovenskih častnikov.

Kot je povedala Andreja Jernejčič iz službe za odnose z javnostmi obrambnega ministrstva, se minister zaveda, da je združenje slovenskih častnikov v obdobju intenzivnih sprememb v Slovenski vojski, zlasti z njenim prehodom na poklicno popolnjevanje in pogodbeno rezervo, vedno bolj odmaknjeno od Slovenske vojske. Združenje slovenskih častnikov se je znašlo v povsem spremenjenem okolju, česar pa se nekateri njeni ključni akterji očitno še vedno ne zavedajo v zadostni meri.

Grizold je poudaril, da bi si želel večjo vsebinsko povezanost med Zvezo slovenskih častnikov in ministrstvom. Prepričan je, da je združenje slovenskih častnikov pomembna organizacija za vojaško-strokovno povezovanje posameznikov, za vojaško stroko ter za ohranjanje in
oblikovanje tradicij Slovenske vojske.

Dograjevanje znanja častnikov in podčastnikov, razširjanje domoljubne zavesti, širjenje vedenja o Slovenski vojski in vojaškem poklicu, promocija novega obrambnega koncepta kolektivne obrambe, ki je nadomestil koncept samozadostne nacionalne obrambe, pomoč pri novačenju profesionalne in pogodbenih sestav Slovenske vojske ter navduševanje mladih za prostovoljno služenje vojaškega roka, so naloge, ki imajo velik pomen pri krepitvi obrambne sposobnosti države.

Bolj neposredno pa lahko člani območnih združenj sodelujejo predvsem z odločanjem za vključitev v pogodbeno rezervo ali za sodelovanje pri gradnji in krepitvi t. i. tretjega kroga. Pri tem bo potrebno intenzivnejše vojaško strokovno samoizobraževanje in samousposabljanje.

Grizold je zato še poudaril, da bo delovanje združenj častnikov zato tudi v prihodnje pomemben element krepitve nacionalne obrambne sposobnosti Slovenije, zato jih je treba tudi v prihodnje spodbujati k dejavnosti in jih pri tem podpirati, njihovo delovanje pa razširiti na čim večji del častnikov in podčastnikov, ki sedaj niso vključeni v stanovsko združenje. Vsebino dela pa bo treba posodobiti, predvsem v delu, ki je neposredno povezan z vojaško stroko. Pomoč Slovenske vojske in ministrstva je tu nujna in bo območnim združenjem nudena, če bodo zanjo izkazala interes.

Delovanje združenja slovenskih častnikov po ministrovem prepričanju ob pravilnem pristopu tako ne bo zamiralo, ampak se bo lahko v spremenjenih okoliščinah celo krepilo, k čemur lahko pripomore tudi povezovanje z organizacijami in združenji častnikov zveze Nato in sosednjih držav.