dejavnost in poslanstvo kartuzije pleterje

Ohranjeni pa sta tudi bogata knjižnica in likovna zbirka, katere del je našel zatočišče v nekaj kilometrov oddaljenem kostanjeviškem samostanu, danes Galeriji Božidar Jakac.

Obiskovalec lahko meniško življenje spozna ob ogledu multivizijskega prikaza in cerkve sv. Trojice, mogoč pa je tudi prijeten sprehod po Pleterski poti.
V Pleterjih je služboval tudi Josef Ressel.

Še nekaj podatkov iz bogate zgodovine kartuzije Pleterje pa lahko preberete tukaj.

Kartuzijo Pleterje pa si lahko ogledate tudi še na motivih starih razglednic,

Izjemnega pomena za Šentjernej so tudi Pleterje. 1838. leta so to nekdanjo samostansko posest kupili baroni Borsch-Borschod. Od njihove potomke so jo leta 1899 skupaj z bornimi ostanki nekdanjega samostana kupili kartuzijani iz francoskega Grenobla, ki so se morali umakniti pred tamkajšnjim preganjanjem liberalcev.

Čeprav živijo menihi tega reda zelo odmaknjeno od javnega življenja, pa je ravno to in še bolj njihovo gospodarstvo pritegovalo ogromno radovednežev in občudovalcev kot tudi iskalcev različnih pomoči, tudi beračev, od blizu in daleč.

O tem, da bi se Šentjernejčani tu učili sodobne živinoreje in kmetijstva, ni poročil, je pa neverjetno, da se to ne bi dogajalo. 28. junija 1914 je samostan obiskalo več črnomaljskih kmetov, "da si ogledajo gospodarske naprave v hlevih, na poljih in v vinogradih. Posebno jim je ugajala napredna živinoreja, ki je v Beli krajini še močno zaostala, in umno kletarstvo." Tudi molitev in delo v tihoti lahko daleč odmevata.

PLETERSKA POT

Gre za štiri kilometre dolgo krožno pot okrog kartuzije, ki se začne pri vratih pred cerkvijo. Prvi del poti vodi skozi gozd, v katerem tablice z imeni opozarjajo na različne drevesne in grmovne vrste. Od skupine hrastov, med katerimi ima najdebelejši premer 96 centimetrov in je visok 32 metrov, se pot spusti k Javorovškim vratom in vodi naprej do starega kamnoloma nad samostanom, ki je dal gradivo za trdno zidovje.

Drugi del poti se pne med vinogradi na Pleterski hrib, kjer se v samostanskem vinogradu, katerega najstarejši deli so stari kar 70 let, odpira čudovit razgled na kartuzijo in vrtove ter sadovnjake znotraj obzidja. Ogled se zaključi ob parkirišču, kjer nastaja muzej na prostem, ki predstavlja domačijo z območja Šentjernejskega polja, kakršna je bila v začetku minulega stoletja.

Več o kartuzijanskem redu lahko izveste na uradni sletni strani kartuzije Pleterje (http://www.kartuzija-pleterje.si) in na spletni strani kartuzijanskega reda: www.chartreux.org.