|
|
|
dejavnost in poslanstvo kartuzije pleterje
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kartuzijani
predstavljajo meniški red, ki je bil ustanovljen v Franciji leta 1084. Že
v 12. stoletju se je kartuzijanski red razširil po Sloveniji.
Nastale so štiri ustanove: Žiče (1160), Jurklošter (1170), Bistra (1255) ter nazadnje še Pleterje (1403).
Edini
še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji je ustanovil grof Herman
II. Celjski, pomembna politična in kulturna osebnost svojega časa.
Zidavo samostana je vodil kasnejši prior Hartman, doma iz Anglije.
Ustanovo so kmalu prizadeli večkratni turški vpadi, nato pa še vplivna
protestanska soseščina. Leta 1595 je bil samostan razpuščen ter izročen
v roke jezuitom v ljubljanskem kolegiju.
Kasneje je prešel v zasebno
last; leta 1899 ga je kartuzijanski red odkupil in pozidal nov samostan.
Od starega samostana so se ohranile samo gotska cerkev, ki je najbolje
ohranjena kartuzijanska 
cerkev v Evropi ter sosednje stavbe. Zidavo nove
kartuzije je vodil francoski arhitekt, naselili pa so jo menihi iz
ukinjene kartuzije Bosserville. Francoski menihi so s sabo prinesli dobršen
kos domovine: umetelno izrezljane korne sedeže, oltarje, biblioteko,
arhiv in še kakšnih 100 slik baročnih mojstrov, katerih del sedaj
bogati galerijo Božidar Jakac v kostanjeviškem samostanu.
Vpogled v meniško življenje je možen le z avdio-vizualnim prikazom v stari zakristiji gotske cerkve, medtem ko so znani samostanski izdelki in pridelki dostopni v samostanski trgovinici.
Več o kartuzijanskem redu lahko izveste na uradni sletni strani kartuzije Pleterje (http://www.kartuzija-pleterje.si) in na spletni strani kartuzijanskega reda: www.chartreux.org.
