dejavnost in poslanstvo kartuzije pleterje

Kartuzija Pleterje leži v tihi dolini ob vznožju Gorjancev, s severne strani pa jo obdajajo vinorodna pobočja Pleterskega hriba. Sklop samostana obdaja visoko obzidje kot ločnica med zunanjim svetom in skrivnostnim svetom tišine, miru.

Edina še delujoča Kartuzija v Sloveniji zvesto obdeluje zemljo, katere sad so različni izdelki. Poleg na Dolenjskem nepogrešljivega cvička bratje kletarji gojijo izvrstno mašno vino iz izbranih belih sort, jagodni izbor chardonnaya,  kerner izbor, sivi pinot, lastno penino in ledeno vino.

Razen pridelave vin, v samostanu čebele omogočajo izdelavo sveč iz čebeljega voska in drugih čebelarskih izdelkov, sadovnjak pa daje plodove za sadjevec, slivovko, pletersko hruško, ...

Po predhodnem naročilu si boste lahko ogledali multivizijsko predstavitev življenja menihov, muzej na prostem ali okusili več vzorcev vin, ki so naprodaj v samostanski trgovini.

Kartuzijo Pleterje si lahko ogledate tudi na motivih starih razglednic.

Kartuzijani predstavljajo meniški red, ki je bil ustanovljen v Franciji leta 1084.

Že v 12. stoletju se je kartuzijanski red razširil po Sloveniji.

Nastale so štiri ustanove: Žiče (1160), Jurklošter (1170), Bistra (1255) ter na zadnje še Pleterje (1403).

Edini še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji je ustanovil grof Herman II. Celjski, pomembna politična in kulturna osebnost svojega časa.

Zidavo samostana je vodil kasnejši prior Hartman, doma iz Anglije. Ustanovo so kmalu prizadeli večkratni turški vpadi, nato pa še vplivna protestantska soseščina.

Leta 1595 je bil samostan razpuščen ter izročen v roke jezuitom v ljubljanskem kolegiju. Kasneje je prešel v zasebno last; leta 1899 ga je kartuzijanski red odkupil in pozidal nov samostan.

Od starega samostana so se ohranile samo gotska cerkev Sv. Trojice, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi ter sosednje stavbe.

Zidavo nove kartuzije je vodil francoski arhitekt, naselili pa so jo menihi iz ukinjene kartuzije Bosserville. Francoski menihi so s sabo prinesli dobršen kos domovine: umetelno izrezljane korne sedeže, oltarje, biblioteko, arhiv in še kakšnih 100 slik baročnih mojstrov, katerih del sedaj bogati galerijo Božidar Jakac v kostanjeviškem samostanu.

Vpogled v meniško življenje je možen le z avdio- vizualnim prikazom v stari zakristiji gotske cerkve, medtem ko so znani samostanski izdelki in pridelki dostopni v samostanski trgovinici.

Več o kartuzijanskem redu lahko izveste na uradni sletni strani kartuzije Pleterje (http://www.kartuzija-pleterje.si) in na spletni strani kartuzijanskega reda: www.chartreux.org.

Več o kartuzijanskem redu lahko izveste na uradni sletni strani kartuzije Pleterje (http://www.kartuzija-pleterje.si) in na spletni strani kartuzijanskega reda: www.chartreux.org.