|
|
|
šmarje
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
NOVO |
Predstavitev razvoja naselja v občinskem prostorskem načrtu |
|
Vaščani so zaposleni večinoma v Šentjerneju, kljub pa je kmetijstvo še vedno zelo pomembno. Glavna kmetijska panoga je živvinoreja - velik poudarek je na konjereji.
Barokizirana cerkev Marijinega rojstva v južnem delu vasi se prvič omenja leta 1330.
Šmarje se prvič omenja leta 1404. Za Marijino cerkvijo so okoli leta 1900 pokopali kosti celjskega grofa Hermana II., ki so jih ob zidanju nove Kartuzije Pleterje izkopali pred oltarjem opuščene gotske cerkve. V neposredni bližini cerkve stojita dve, za Šentjernejsko polje značilni leseni domačiji.
V vasi in okolici (Golobinjek) so odkrili več keltskih in rimskih grobov.
Pod Pleterskim hribom na jugovzhodu (282 m) stoji kartuzijanski samostan Pleterje.
