šentjernej - središče občine

Predstavljamo vam Šentjernej - občinsko središče naše občine.

V pripravi je še podrobnejša predstavitev s slikovnim gradivom in podrobnim načrtom mesta....

Spodaj pa je opis Šentjerneja, kakršnega zasledimo v Atlasu Slovenije in v "Petelinovih zapiskih", ki so jih leta 2000 izdali Šentjernejčani sami.

Šentjernej (185 m - 1.360 prebivalcev), ki je svoje ime dobil po cerkvi sv. Jerneja, je veliko gručasto naselje na jugozahodnem delu Krške kotline in je gospodarsko, kulturno in upravno središče Šentjernejske občine, ki se razteza na Šentjernejskem vršaju in v vzhodnem Podgorju.

Šentjernej leži sredi Šentjernejskega polja na križišču cest proti Novemu mestu, Brežicam, Drči (Pleterje) in proti Dobruški vasi (priključek na avtocesto).

Skozi Šentjernej, ki se ob glavni cesti razširi v prostoren trg, teče potok Kobila, ki je nekdaj gnal več mlinov in zadružno elektrarno (1924 –1925), ki je že tedaj dala elektriko  cerkvi, župnišču in še nekaj hišam.

V zadnjem času dobiva Šentjernej vse bolj mestno podobo, medtem ko je bil do začetka šestdesetih let 20. stoletja še pretežno kmečko naselje.

Prevladujoče kmetijske dejavnosti so bile: poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja.

nadaljevanje >   

Vse fotografije na tej strani: Marijan Hočevar - MEGAfoto - Šentjernej

V okolici Šentjerneja so odkopali številne halštatske in latenske gomile, rimske grobove in staroslovanska grobišča. Po osvojitvi Slovenske marke v vojnah 1125 – 1131 so si Draškovčani in Sichersteinerji razdelili gozd na tleh sedanjega Šentjerneja in ga iztrebili.

Skozenj so obrnili Kobilski potok, ki je dotlej tekel proti Grobljam. Na južni strani potoka se je razvilo kmečko naselje, na severni pa vojaško in obrtno s cerkvijo sv. Mihaela. Kasneje so freisinški škofje v imenu oglejskih patriarhov ustanovili faro sv. Jerneja, ki je prvič omenjena leta 1249. Cerkev sv. Mihaela, ki je stala ob farni cerkvi, je postala kasneje kostnica in se zadnjič omenja 1627. leta.

Leta 1641 je cerkev sv. Jerneja dobila sedanji zvonik, leta 1827 pa so jo preobokali. Stavba skriva temelje treh starejših objektov (dveh iz romanike in enega iz gotike). Okoli obeh romanskih cerkva je bilo pokopališče. Pokopavanje okoli župnijske cerkve je kontinuirano trajalo vse do 19. stoletja. Pri skeletih so ohranjeni deli oblačil, obutve, nakit, svetinje, rožni venci. Dokaj bogati pridatki pričajo, da je šlo za pokope duhovnikov in članov imenitnejših fevdalnih rodbin iz okoliških gradov med 16. in 18. stoletjem.

Po končanem arheološkem izkopavanju (1985-1986) so zasuli le del odkopane površine, drugi del pa je nadkrit z betonsko ploščo, v kateri je ostala zastekljena panoramska površina s prezentiranimi zidovi romanskih cerkva. V novem cerkvenem tlaku so z raznobarvnim marmorjem nakazani tlorisi najdenih arhitekturnih ostankov.

V letih 1546 do 1547 je bil tu župnik Primož Trubar, ki je močno razširil svoj vpliv po bližnjih gradovih.

Znamenite konjske dirke izvirajo iz časov izumitelja ladijskega vijaka Jozefa Ressla leta 1817 do 1821, ko je tu »treniral« na dirkalni cesti. Dirkališče je bilo ob sedanji regionalni cesti proti Kostanjevici. Dirkalna proga je bila dolga približno 1 km.

Start je bil pri 1 km oddaljenem križu ob cesti. Tekmoval je vsak voznik posebej, skupaj z voznikom pa je bil na vozu tudi sodnik, ki je pazil, da so bila med vožnjo upoštevana pravila.Če je tekmovalec tekmoval na progi dolgi 1km, je končal s tekmo v Šentjerneju na trgu, če pa je tekmoval na progi dolgi 2 km, je v Šentjerneju na obračališču na trgu obrnil in se vrnil do križa proti Prekopi, kjer je bil na 2-kilometrski progi start in cilj. Zaradi tega je tekmovanje trajalo vse popoldne, saj je na dirkah običajno sodelovalo od 3o do 40 konj.

Da bi pridobili varen prostor za trening ( cesta ! ) in konjske dirke, so leta 1891 uredili na travniku pri gostilni Bučar ob cesti dirkališče, na katerem so od takrat vse do leta 1938 potekale dirke v Šentjerneju. Starejši Šentjernejčani se še danes spominjajo dirk na tem dirkališču, kjer so bile navadne lesene klopi iz plohov na v tla zabitih kolih postavljene v sredini dirkališča. To je bilo zelo neugodno za gledalce, ki so bili prisiljeni tekmujoče dirkače spremljati s pogledom tako, da so potem,  ko so tekmovalci pretekli polovico elipse, prestavili noge na nasprotno stran klopi in jih spremljali še na drugi polovici…

Leta 1938 je bila zgrajena nova dirkalna proga na skupnem pašniku ob jugozahodnem robu Šentjerneja. Postavljen je bil tudi leseni stolp za sodnike.

Tu so se odvijale dirke vse do leta 1979, ko je domaći Klub za konjski šport dobil to zemljišče v trajno uporabo in izpeljal potrebne rekostrukcije dirkalne proge, da novi hipodrom ustreza vsem mednarodnim zahtevam.

Konjske dirke so sedaj v Šentjerneju 2 do 3 krat letno (maja in avgusta, včasih tudi julija). Od 1945. leta dalje so dirkalne prireditve s kasaškimi in galopskimi točkami ter preponaškimi tekmovanji. Organizirajo tudi konjerejske revije.

Udeleženci dirk in njihovi gledalci radi pridejo v Šentjernej, saj se prireditve nadaljujejo z zabavnim programom in omogočajo druženje mladim po letih in mladim po srcu…

Na jugu, kjer je zdaj naselje Staro sejmišče, je bilo včasih moderno urejeno sejmišče.

Šentjernej je imel pet letnih sejmov, ki so bili zelo obiskani. Pravico do treh letnih sejmov je podaril vaščanom cesar Ferdinand leta 1840. Leta 1900 so dobili četrti sejem, petega pa so premestili iz Pleterij. Trgovali so predvsem s prašiči (črno-belo pisani  »packi«, takrat značilna sorta te doline), govejo živino in konji (konje so najprej –konec 19. in začetek 2o.stoletja – redili za potrebe vojske, šele kasneje kot delovne konje in dirkače ).

Tradicija sejmov se je ohranila do danes in je dvakrat mesečno na lokaciji ob novi Obrtni coni na severovzhodnem delu Šentjerneja.

Šentjernej je bil znan tudi po stari, nekdaj zelo cvetoči lončarski obrti, ki se je do danes ohranila le v nekaterih okoliških vaseh.

Naselje se je zelo razvilo po letu 1950, ko sta začela delovati prvi obrat tovarne Iskra (zaposlenih okoli 700 ljudi) in mizarsko podjetje Podgorje (okoli 100 zaposlenih). Iz »prvotne Iskre« je po lastninjenju nastalo več novih podjetij, mnogo bivših delavcev pa je izgubilo zaposlitev. Mizarsko podjetje Podgorje je po vmesnem obdobju priključitve novomeškemu IMV-ju spet samostojno obetajoče podjetje.

Domačini veliko pričakujejo od graditve novega obrata tovarne Krka, saj bo tu lahko dobilo zaposlitev precej iskalcev zaposlitve.

V zadnjem času mlade države Slovenije pa se v kraju uveljavlja vedno več samostojnih obrti.

Že od nekdaj so bile prevladujoče kmetijske dejavnosti poljedeljstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, prašičereja, konjereja in živinoreja. Kmetijska zadruga  je začela  meliorirati okoliške mokrotne obdelovalne površine in uvajati gojenje hmelja na novih zadružnih površinah, katere so bile po denacionalizaciji vrnjene prvotnim lastnikom, ki pa se s hmeljarstvom ne ukvarjajo več.

Med 2. svet. vojno ( leta 1941 ) je postal kraj sedež rajonskega odbora OF za šest starih občin. Kasneje so bili v kraju Italijani, po njihovem odhodu pa Nemci. Dne 21.oktobra l943 so okupatorji na ajdovi njivi na južnem robu vasi ustrelili 26 neoboroženih vaščanov, med njimi tudi dva mladoletnika.

Svojo občino je Šentjernej dobil še v času avstro-ogrske monarhije in jo je imel do leta 1945. Po vojni je bilo ozemlje sedanje občine upravno razcepljeno na krajevne ljudske odbore (KLO), nato pa jih je več desetletij združevala in upravljala občina Novo mesto. Ko se je ta razdelila, se je spet oblikovala OBČINA ŠENTJERNEJ, kakor je bila nekoč, in je samostojna od 1. januarja 1995 dalje.

Po volitvah je prevzel vodstvo občine občinski svet z županom na čelu.

Konjereja je še danes zelo pomembna in kraj je znan po tradicionalnih konjskih dirkah.

Šentjernej je tudi središče lončarske obrti na Dolenjskem, čeprav se z njo sedaj ukvarja vse manj ljudi.

Naselje se je začelo intenzivneje razvijati predvsem po letu 1950, ko sta začeli obratovati tovarna Iskra in Mizarsko podjetje Podgorje.

Kmetijska zadruga je začela v tistih letih uvajati gojenje hmelja in meliorirati okoliške mokrotne obdelovalne površine.

Danes se naselje hitro širi: predvsem ob glavni cesti Novo mesto - Kostanjevica na Krki in ob krajevni cesti proti Šmarju na jugu.

Ohranila se je tradicija sejmarjenja na osrednjem tržnem prostoru, sredi naselja ob potoku Kobili.

V Šentjerneju so tudi vsakoletna tradicionalna srečanja slovenskih oktetov.

Južno od hipodroma je zaselek Grbe.

V središču naselja stoji župnijska cerkev Sv. Jerneja, prvič omenjena že leta 1249.

Nazaj na spisek naselij