mihovo

V okolici vasi so našli obsežno grobišče iz halštatskega, latenskega in zgodnje-rimsekga obdobja, na vzpetini Gradcu (593 m) nad vasjo pa so razvaline naselja iz obdobja kulture žarnih grobišč in trdnjave Hohenau, še nekoliko višje pa ostanki langobardske naselbine Zidanega Gabra z grobnicami in  ostanki velike cerkve.

Na ledini Na hribcu je bila odkrita doslej najobsežnejša  nekropola iz mlajše železne dobe v Sloveniji.

Grobovi iz starejše železne dobe (5. – 4.stol. pred n. št.), večina pa iz pozne mlajše železne dobe (1.stol. pred n.št.) in precej iz zgodnjega rimskega časa (1. in 2. stol.) so vsebovali bogate pridatke, zlasti orožje (čelade, meči, ščitni grbi, noži, sulične osti), nakit (zapestnice - tudi steklene, sponke, jantarne in steklene jagode) ter novce.

Prebivalstvo, ki je tod pokopavalo, lahko etnično pripišemo keltskim Tavriskom. Bivališče so si uredili na Trniščih jugovzhodno od kraja; naselje je bilo zavarovano z obzidjem, ki ga je mogoče še zdaj dobro slediti.

Na severnih pobočjih Gorjancev je bila na višini 687 m poznoantična postojanka Zidani gaber - ohranjeni so ostanki temeljev obzidja in več stavb, tudi ruševine cerkve.

Leta 1992 je bilo arheološko območje Mihovo razglašeno za kulturni spomenik, ki združuje prazgodovinska, antična in zgodnje srednjeveška najdišča.

Nekaj podatkov iz zgodovine Mihovega lahko preberete tudi tukaj.

Nazaj na spisek naselij