drča

Vaščani se ukvarjajo s kmetovanjem za domače potrebe, pomemben vir zaslužka pa so tudi bogati bukovi gozdovi na Gorjancih.

K naselju sodi tudi kartuzijanski samostan Pleterje.

Ustanovil ga je celjski grof Herman II. leta 1407. Ime je dobil po starejši vasi, ki se na tem prostoru omenja že leta 1422. Razpuščen je bil z jožefinskimi reformami ob koncu 18.stoletja. Leta 1899 so francoski kartuzijani popolnoma prezidali in prenovili samostan, tako da je od prejšnjega samostana ostala le gotska cerkev z zakristijo in del križnega hodnika. Gotska cerkev sv. Trojice iz leta 1407 je obnovljena in dostopna za oglede, odlična pleterska zbirka slik starih mojstrov pa je na ogled v Kkostanjeviški galeriji.

Na pročelju samostana sta vzidani dve spominski plošči: Josefu Resslu, iznajditelju ladijskega vijaka (služboval je v Pleterjah kot gozdar v letih 1816 – 1821), in plošča z zahvalo priorju dr. Edgarju Leopoldu za pomoč samostana partizanom v času druge svetovne vojne. V samostanu je v spomin na NOB urejena tudi posebna spominska muzejska zbirka.

Malo je samostanov, ki so tako kot Pleterje povezani z okolico, z zemljo in ljudmi. Pleterčani so bili že pred II. svetovno vojno velika gospodarska in socialna pomoč bližnji okolici.

Po koncu vojne je imel pri tem velike zasluge prokurator in kasnejši prior pater Janez Drolc, ki je bil posebno ustrežljiv, dostopen in prijazen gostitelj slovenskih kulturnih delavcev – piscev in študentov, ki so svoje zaključne izpite in diplome pripravljali v pleterskem miru. Za svoje zasluge, predvsem za izboljšanje odnosov med državo in Cerkvijo, je pater Janez Drolc prejel več državnih priznanj.

V bližini Pleterij je Muzej na prostem (stavbe iz začetka tega stoletja…,sončna ura).

Nazaj na spisek naselij