|
|
|
dolenje mokro polje
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
NOVO |
Predstavitev razvoja naselja v občinskem prostorskem načrtu |
|
Zahodno od vasi so obsežni gozdovi, sredi katerih so ob Žerjavinskem potoku peskokopi kremenčevega peska. Zaradi pogostih poplav so se prebivalci kasneje naselili na bližnji terasi.
Mimo kraja tečeta dva potoka : na zahodu Žerjavinski potok, ob katerem so ležišča kremenčevega peska, na vzhodni strani pa teče potok Kamnišček ali Hrastovski potok.
V 19. stoletju je bila tu vojašnica graničarske straže, ki je po Gorjancih branila prehode hajdukom in tihotapcem tobaka. Leta 1892 je vojašnico kupil Rok Dobravc, ki jo je preuredil v stanovanjsko hišo in gostilno “ Pri Roklnu “.
Vaščani so večinoma zaposleni v Novem mestu in Šentjerneju.
Gručasto naselje Gorenje Mokro polje (195 m - 57 prebivlacev) na zahodu Šentjernejskega vršaja v Vzhodni Krški kotlini leži ob Hrastovskem potoku. Ta občasno poplavlja, zato so ob njem pretežno travniki. Tudi ime kraja verjeno izvira prav od pogostih poplavljanj potoka Kamniščka ali Hrastovskega potoka.
V kmetijtvu prevladujeta pretežno živinoreja in poljedelstvo, na bližnjem Tolstem vrhu paimajo vaščani vinograde.
Nekateri krajani se vozijo na delo v Šentjernej in Novo mesto.
V severnem delu vasi stoji cerkev Sv. Vida, sveerno od naselja pa grad Volavče iz 17. stoletja.
V listinah se kraj prvič omenja leta 1228 kot “ Nassenfeld “ – Mokro Polje. Pri Marofu so ilirska gomila in rimski grobovi. V srednjem veku je bil tam trdnjavski turn, v sami vasi pa je stal dvorec. Lastnik je v času Valvasorja ( 17. stoletje ) severno od naselja postavil grad Volavče.
