NAZAJ

zemljevidi šentjernej ulice naselja občina

čadraže

 

VSA NASELJA (spisek)

cadraze_01_800.jpg (114323 bytes)Razloženo naselje Čadraže (164 m - 77 prebivalcev) z obcestnim jedrom leži na dnu Vzhodne Krške kotline, na desnem bregu reke Krke, ob njenem pritoku, Čadraškem potoku.

Na njegovem desnem bregu je zaselek Hribe.

Ob Krki so vlažni travniki, ki so ob izdatnem deževju poplavljeni.

Izvor imena ni znan, jezikoslovci ga razlagajo kot “ zemljo, pridržano deželnemu gospodu “

več o tem preberite tukaj >

Interaktivni zemljevid

Občinsko središče - Šentjernej

zanimivi kraji

tolsti vrh

vajndol

brezovica

loka

groblje

mihovo

pleterje

novi lurd

sv. miklavž

javorovica

NOVO

Predstavitev razvoja naselja v občinskem prostorskem načrtu

Čadraže so pretežno obcestna vas na obeh straneh Čadraškega potoka, kjer sta dva opuščena mlina in žaga. Na desnem bregu potoka je zaselek Hribe. Domača imena: travniki Vrhek, Rakete in Zaplaz, gozd Šuma… Proti jugu je nižinski gozd Čadraška hosta. Kmetije so usmerjene v živinorejo.

Skromna vaška podružnična cerkev sv.Urha z romansko stavbno zasnovo in s polkrožnim romanskim portalom stoji na nekaj metrov visoki gomili iz železne dobe v zahodnem delu jedra vasi.

   

Prispevek Silva Trokarja k razlagi izvora imena Čadraže:

Iskal sem podatke o vasi Čadraže. Ker se ukvarjam z etimologijo slovenskih krajevnih imen, mi je takoj padla v oči razlaga imena Čadraže na vaši spletni strani, ki so jo menda podali jezikoslovci. Ime da pomeni 'zemlja, pridržana deželnemu gospodu'. Ne glede na to, kdo je podal to razlago, lahko mirno rečem, da nima zveze z dejansko motivacijo. Že akad. F. Bezlaj je v svoji monografiji o slovenskih vodnih imenih l. 1956 izrazil domnevo, da je ime Čadraže nastalo iz slovanskega (staroslovenskega) osebnega imena Čadrag (< Čadrag-je selo  + pripona -jane). Ta razlaga je vsekakor verodostojna, saj poznamo tako v slovenskem kot v širšem slovanskem svetu osebna imena tega tipa, iz katerih so nastala krajevna imena: Čagost > Čagošče, Čabrat > Čabrače, Časlav > Časlavice (Moravska), Čamisel > Čamišel (Ukrajina). Prvi del teh zloženih osebnih imen, element ča, izhaja iz glagola čajati 'pričakovati', drugi deli pa so prozornejši (gost, brat, slava, misel). Na Gorenjskem se je v krajevnem imenu Dragočajna ohranilo staroslovensko ime Dragočaj, kjer se je glagol čajati reflektiral v drugem delu. V primeru imena Čadraže je drugi element -drag, torej pridevniškega izvora. Primerljiva krajevna imena s tem elementom so Modraže (pri Poljčanah) - iz imena Mojdrag, Bodrež (Šmarje pri Jelšah) - iz imena Boledrag, Sodražica - iz imena Stojdrag. Rekonstrukcije so lahko nastale s pomočjo historičnih zapisov teh krajevnih imen iz 13.-15- stol. (npr. Stoidrasicz iz l. 1220 za Sodražico) in seveda primerljivega slovanskega gradiva. Temeljna dela o slovanskih krajevnih imenih je napisal v nemščini veliki slovenski jezikoslovec Fran Miklošič v letih 1860-1874, vendar žal vse doslej niso prevedena v slovenščino.

NAZAJ

Nazaj na spisek naselij

Na vrh strani

 
NAZAJ