OBČINA ŠENTJERNEJ

www.sentjernej.si

800px-Obcine Slovenija_2006sNaša občina je bila ustanovljena leta 1995 in z več kot 7000 prebivalci sodi med manjše občine v Sloveniji. Prvi podatki o fari svetega Jerneja segajo v leto 1249.    

V letih 1546-1547 je tu služboval župnik Primož Trubar. V povesti ''Bajke in povesti o Gorjancih'' je te kraje slikovito opisoval pisatelj Janez Trdina. Občina ima kar nekaj dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov kot so Gracarjev turn, Vrhovo, Prežek. Šentjernej je znan po pridelavi cvička, po tradicionalnih konjskih dirkah, po žegnanju konj na štefanovo, koledovanju ter po Jernejevem – prazniku občine ob godu sv. Jerneja konec avgusta. V zavetni šentjernejski dolini pod Gorjanci stoji kartuzijanski samostan Pleterje, ki ga je v začetku 15. stoletja ustanovil Herman II. Celjski.

Od starih ljudskih obrti je še ohranjena lončarska obrt in kovaštvo. Na pobočjih Gorjancev je tudi možen lov na višinsko divjad, na reki Krki in njenih pritokih pa je najbolj razširjen ribolov. PO CVIČKU, PETJU IN PETELINU, ki je tudi v grbu občine, pa je občina dobila svoj razpoznavni znak in svoje mesto med pomembnejšimi kraji v državi.

 

Statistični podatki občine

Občina Šentjernej je del statistične regije jugovzhodna Slovenija. Meri 96 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 73. mesto.

Statistični podatki za leto 2010 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2010 je imela občina približno 6.750 prebivalcev (približno 3.350 moških in 3.400 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 74. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 70 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km2).

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5,8 (v Sloveniji 1,8). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 2,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 8,1 (v Sloveniji 1,6).

Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,6 leta).

Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 92 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 117). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.

V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 268 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1-5 let, jih je bilo 78 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (74 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2010/2011 izobraževalo približno 620 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 340 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 64 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 52 študentov in 10 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (59 %).

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,0 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (10,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10 %.

Vsak 32. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 22. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.

Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (689 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (2.176 EUR na prebivalca).

V obravnavanem letu je bilo v občini 401 stanovanje na 1.000 prebivalcev. Približno 54 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 78 m2.

Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 298 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 91 kg manj kot v celotni Sloveniji.

 

 

Jernejevonovi

KCPT LOGO

images/piso

 

galerije mapalink
 
03 2017 Vestnik

Statistika obiskov

4731038
Danes
Včeraj
V tem tednu
V preteklem mesecu
V preteklem tednu
V tem mesecu
Skupaj
886
1982
9895
4707746
44478
57934
4731038
Moj IP: 54.81.88.93
Osveženo: 11:05:00