kulturne in zgodovinske znamenitosti

ZGODOVINSKE IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI

V okolici Šentjerneja so odkopali številne halštatske in latenske gomile, rimske grobove in staroslovanska grobišča.Najpomembnejše najdišče je Mihovo.Tu je izkopanih 450 grobov iz pozne starejše železne dobe, iz mlajše železne dobe in iz zgodnjega rimskega obdobja.Domačin, Ignac Kušljan, je to zelo bogato gradivo poslal na Dunaj.
Jogovzhodno od Mihovega je ležalo prazgodovinsko naselje. Med izkopaninami je potrebno omeniti štiri železne čelade, 45 mečev, 50 ščitnih grbov, veliko srebrnih predmetov, steklen in bronast nakit, ki povečini sodi h keltskim Tavriskom, ki so se na Dolenjskem naselili okoli leta 300 p. n. št.

Groblje, kjer so izkopavanja sredi prejšnjega stoletja razkrila ostanke marmornih bazenov in ostalih delov bogatega antičnega kopališča z mozaiki. To naselje so poimenovali Crucium.

Po osamosvojitvi Slovenske marke v vojnah 1125 - 1131 so si Draškovčarji in Sichersteinerji razdelili gozd na tleh sedanjega Šentjerneja in ga iztrebili. Skozenj so obrnili Kobilski potok, ki je dotlej tekel proti Grobljam.Na južni strani potoka se je razvilo kmečko naselje, na severni pa vojaško in obrtno s cerkvijo sv. Mihaela. Kasneje so freisinški škofje v imenu oglejskih patriarhov (Bartholomei )ustanovili faro sv. Jerneja, ki je prvič omenjena leta 1249. Cerkev sv. Mihaela, ki je stala ob farni cerkvi, je postala kasneje kostnica in se zadnjič omenja 1627. leta.

1641. leta je cerkev sv. Jerneja
dobila sedanji zvonik, leta 1827 pa so jo preoblikovali. Stavba skriva temelje treh starejših objektov (dveh iz romanike in enega iz gotike).

Okoli obeh romanskih cerkva je bilo pokopališče. Pokopavanje okoli župnijske cerkve je trajalo vse do 19. stol. Bogati pridatki v grobovih pričajo, da so tu pokopavali duhovnike in člane imenitnejših fevdalnih rodbin iz okoliških gradov med 16. In 18. stol.

Po končanem arheološkem izkopavanju (1985 - 1986 ) so zasuli le del odkopane površine, drugi del pa je nadkrit z betonsko ploščo, v kateri je ostala zastekljena panoramska površina s prezentiranimi zidovi romanskih cerkva. V novem cerkvenem tlaku so z raznobarvnim marmorjem nakazani tlorisi najdenih arhitekturnih ostankov.