Nekatere turistične, naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti iz naše občine so spodaj naštete in predstavljene s kratkim opisom, na spodnjem zemljevidu občine pa so tudi grafično prikazane.

Spodnji zemljevid je pomanjšan in služi predvsem kot orientacija, kje se posamezne znamenitosti nahajajo - če pa imate zmogljivejšo povezavo in računalnik, lahko kliknete na desni zemljevid, ki ponuja več podrobnosti

OPOMBA: obe strani sta še v delu in zato zaenkrat nepopolni

ZNAMENITOSTI:

Nekaj jih je naštetih spodaj, nekaj pa predstavljenih na posebnih straneh. Vse to sodi v zgodovinsko in kulturno dediščino naših krajev, ki je neprecenljive vrednosti. Poskrbimo, da se bo ohranila vsaj v spominu in na teh straneh.

Kartuzija Pleterje

ima v zgodovini naših krajev zelo pomembno mesto.

Na mestu, kjer je v desetem stoletju stal grad Sicherstein, je 1407. leta celjski grof Herman II. ustanovil pleterski samostan svete Trojice...

Gradovi:

• Gracarjev turn

• Prežek

• Vrhovo

• Volavče

Cerkve in znamenja

• cerkve

  • cerkev Sv. Jerneja

  •  

• kapelice

• znamenja

Zaščiteni kulturni spomeniki in drugi objekti

• stare stavbe

• spomeniško zaščiteni objekti

• zidanice in sušilnice

• vinski hrami

• kozolci

Dediščina, ki je ne smemo pozabiti

• stare razglednice

• stare fotografije

• ostali dokumenti in listine

• stare stavbe

• fotografije predmetov, orodij, pripomočkov

• pripovedi babic in dedkov o naši preteklosti

• stare obrti, ki so izumrle ali izumirajo

• furmanstvo

Turistične zanimivosti

Na Gruči pri Šentjerneju lahko najdete edinega še delujočega lončarja v občini Šentjernej. Lončar Jože Pungerčar ob predhodni najavi skupin, prikaže potek lončarjenja na lončarskem vretenu, možen je seveda tudi nakup ročno narejenih lončarskih izdelkov (petelinov, skled, latvic, vrčev...).

Gostje občine Šentjernej so prav tako lepo povabljeni k ogledu ostalih zelo zanimivih turističnih točk, npr.: jahalne šole Hosta, Vinske kleti Štemberger, Rangusovega mlina, Kartuzije Pleterje in Muzeja na prostem Pleterje.

Ob ustrezni gostinski ponudbi in prenočiščih se tako lahko v naši občini obiskovalci zadržijo tudi dlje - več dni.

Ugodna lega občine prav tako omogoča lov- možen je lov na nižinsko divjad na poljih in ob vodah  ter na višinsko divjad v gozdovih na pobočjih Gorjancev. Ribolov je najbolj razširjen na reki Krki in njenih pritokih.

Pri nas je mogoče vse - doživeti zgodovino z obiskom gradov, še delujočih mlinov na vodo in lončarstva, obuditi dediščino naših prednikov z ogledom samostana in muzeja na prostem. Prav tako v naši občini ponujamo različne možnosti za aktivno preživljanje časa- v jahalni šoli ali na turistični kmetiji, na kolesarskih poteh, na organiziranih pohodih ali na športnih igriščih- čista narava vabi.

Poizkusite se v ribolovu, za zdravo življenje kolesarite in se podajte na pešpoti... In ob vsem tem boste deležni dobre domače hrane in pristne zabave.

Kartuzija Pleterje

Meniški red kartuzijanov je bil ustanovljen v duhovno nemirnem času druge polovice 11. stoletja v Franciji. Ustanovil ga je sv. Bruno leta 1084, ko se je skupaj s šestimi prijatelji umaknil v samotno dolino blizu Grenobla, imenovano Velika kartuzija, po kateri je red dobil ime. Posebnost reda je v tem, da so poleg življenja v redovni skupnosti vnesli še puščavniške prvine zgodnjega krščanstva- osebno samoto, povsem ločeno od sveta.

Osamljeno lego kartuzij odmaknjeno od sveta in človeških bivališč so narekovala stroga redovna pravila, ki veljajo skorajda od ustanovitve reda naprej. Zato zasnove večine kartuzij ustrezajo shemi, ki jo je kartuzijanski red razvil v prvih stoletjih obstoja. Navadno obsegajo tri osnovne sestavine: redovno cerkev, mali in veliki križni hodnik.

Kartuzija  Pleterje je najmlajša od štirih slovenskih kartuzij in edina, ki še danes deluje. Zaznamovali sta jo dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila kartuzija ustanovljena, a je bila v 16. stoletju ukinjena, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red z nakupom spet pridobil svojo nekdanjo pletersko posest ter zgradil novi samostan.

Večji del stavb so podrli, ohranili so le staro gotsko cerkev in nekaj poslopij ob njej.

Junija leta 1899 je kartuzijanski red podpisal kupoprodajno pogodbo s tedanjimi lastnicami pleterskega posestva, s čimer so Pleterje zopet prišle v redovno last. Ker za obnovitev redovnega življenja stara poslopja niso bila več uporabna, so večji del starih stavb podrli in začeli z gradnjo nove kartuzije, ki je trajala do leta 1904. Avtor nove kartuzije je francoski arhitekt, ki je gradil predvsem v historičnih slogih, zlasti v novoromantiki in novogotiki, kar je opaziti tudi v Pleterjah.

Nova kartuzija Pleterje je danes najvzhodnejša v Evropi in ena največjih.

V kartuziji Pleterje po umetniški  vrednosti, če seveda izvzamemo gotsko cerkev in druge srednjeveške ostaline, izstopa predvsem oprema, ki je bila ob ustanovitvi prinešena iz opuščenih francoskih kartuzij, v vzhodni Franciji. To velja tako za cerkveno opremo, arhiv in knjižnico, kot tudi za večje število slik različnih evropskih mojstrov 17. do 19. stoletja, ki so danes kot Pleterska zbirka na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Od ostale opreme je omembe vredna še sončna ura, ki so jo postavili sredi častnega dvorišča in je prav tako prinešena iz kartuzije Portes. Izdelana je iz brona  in srebra in je pritrjena na kamnit podstavek, ki ga krasijo štirje klesani medaljoni in rastlinje.

Redovno življenje se je ohranilo in skupaj z gospodarsko dejavnostjo predstavlja duhovno in materialno osnovo za prihodnost Pleterij.

V 600 let stari kartuzijski kleti pridelujejo in stekleničijo cviček kot glavno vino kleti in mašno vino, ki je zvrst sort sivi pinot, kerner in chardonnay. V boljših letnikih pridelujejo tudi vrhunska sortna vina in penino. Prav tako je v samostanski trgovini moč kupiti različne vrste žganj, čajev, sadja, medu in še več,

Muzej na prostem Pleterje:

Predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Kompleks muzeja sestavlja domačijo srednje velikega kmeta šentjernejskega polja, ki je predstavnica t. i. gručastega tipa domačije. Tvorijo jo prestavljene ali rekonstruirane stavbe in pa prenovljena tlorisna zasnova. Muzej na prostem Pleterje najdete v neposredni bližini Kartuzije Pleterje, 20 km vzhodno od Novega mesta, dolenjske prestolnice.

Ob Kegljevičevi hiši, ki je razglašena za etnološki spomenik so postavljeni tudi pripadajoči gospodarski objekti (toplar, pod, svinjaki, sušilnica za sadje in lan, vodnjak, poljsko stranišče »na štr'bunk«, vrtiček ob hiši, posajena sadna drevesa in lesen mostiček). Vsak zase predstavljajo določeni tip objekta in njegove namembnosti, hkrati pa pričajo tudi o znanju domačih mojstrov ter materialih in tehnikah gradnje v omenjenem obdobju. S predstavljeno nepremično in premično kulturno dediščino je muzej hkrati pokazatelj načina bivanja in gospodarjenja ljudi na domačiji v prejšnjih stoletjih.
V sklopu muzeja lahko najdete še Baničevo hišo, ki služi kot upravna stavba, trgovina s spominki ter sanitarni prostor. Domačija v zadnjih dveh letih spet poskuša oživeti, kot poizkus »živega muzeja« se izvaja program predstavitve posameznih rokodelskih spretnosti, obrtnih dejavnosti, starih šeg, ljudskega petja in godcev, priprava posameznih jedi lokalne kulinarike,... Skozi prireditve se tako v muzeju obuja tudi živa kultura naših prednikov.

V neposredni bližini muzeja je tudi kartuzijanski samostan Pleterje in Jahalna šola Hosta.

Tu se vedno kaj dogaja... Motivi obiskovalcev muzeja so si največkrat zelo podobni. Predvsem jih privlači zgodovinska podoba posameznih objektov, zaradi katere radi obujajo spomine ali pa o dediščini naših prednikov poučujejo otroke sodobnega časa. Skozi prilagojen program se lahko skupina ali posameznik vživita v domače okolje. V miru, pristni naravi in starodavnem ozadju obiskovalce pri sprehodu ali ogledu zmoti le še skupinica domačih živali, zaradi katerih je domačija skoraj čisto oživela.  

ZGODOVINSKE IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI

V okolici Šentjerneja so odkopali številne halštatske in latenske gomile, rimske grobove in staroslovanska grobišča.

Najpomembnejše najdišče je Mihovo.Tu je izkopanih 450 grobov iz pozne starejše železne dobe, iz mlajše železne dobe in iz zgodnjega rimskega obdobja.

Domačin, Ignac Kušljan, je to zelo bogato gradivo poslal na Dunaj.
JV od Mihovega je ležalo prazgodovinsko naselje. Med izkopaninami je potrebno omeniti štiri železne čelade, 45 mečev, 50 ščitnih grbov, veliko srebrnih predmetov, steklen in bronast nakit, ki povečini sodi h keltskim Tavriskom, ki so se na Dolenjskem naselili okoli leta 300 p. n. št.

Groblje, kjer so izkopavanja sredi prejšnjega stoletja razkrila ostanke marmornih bazenov in ostalih delov bogatega antičnega kopališča z mozaiki. To naselje so poimenovali Crucium.

Po osamosvojitvi Slovenske marke v vojnah 1125- 1131 so si Draškovčarji in Sichersteinerji razdelili gozd na tleh sedanjega Šentjerneja in ga iztrebili. Skozenj so obrnili Kobilski potok, ki je dotlej tekel proti Grobljam.

Na južni strani potoka se je razvilo kmečko naselje, na severni pa vojaško in obrtno s cerkvijo sv. Mihaela. Kasneje so freisinški škofje v imenu oglejskih patriarhov (Bartholomei) ustanovili faro sv. Jerneja, ki je prvič omenjena leta 1249. Cerkev sv. Mihaela, ki je stala ob farni cerkvi, je postala kasneje kostnica in se zadnjič omenja 1627. leta.

1641. leta je cerkev sv. Jerneja
dobila sedanji zvonik, leta 1827 pa so jo preoblikovali. Stavba skriva temelje treh starejših objektov (dveh iz romanike in enega iz gotike).

Okoli obeh romanskih cerkva je bilo pokopališče. Pokopavanje okoli župnijske cerkve je trajalo vse do 19. stol. Bogati pridatki v grobovih pričajo, da so tu pokopavali duhovnike in člane imenitnejših fevdalnih rodbin iz okoliških gradov med 16. In 18. stol. Po končanem arheološkem izkopavanju (1985 - 1986 ) so zasuli le del odkopane površine, drugi del pa je nadkrit z betonsko ploščo, v kateri je ostala zastekljena panoramska površina s prezentiranimi zidovi romanskih cerkva. V novem cerkvenem tlaku so z raznobarvnim marmorjem nakazani tlorisi najdenih arhitekturnih ostankov.

V letih 1546- 1547 je bil tu župnik Primož Trubar, ki je močno razširil svoj vpliv po bližnjih gradovih. Ljubljanski sedež kanonikov ga je poslal v Šentjernej, kjer je bila nekoč bogata župnija, ki pa so jo Turki uničili.

Ker so jo želeli obnoviti in gospodarsko učvrstiti, so sem poslali Trubarja, ki je slovel kot zelo pameten gospodar.

Trubar je v zelo kratkem času postavil faro na zdrave gospodarske noge ter postavil v bližini župnišča celo mlin, saj je kot mlinarjev sin natanko vedel, kako je mlin donosen. Seveda je v Šentjerneju vneto širil revolucionarne protestantske nauke, zato se je Šentjerneja še dolgo držala oznaka "Lutrova vas".