turistična dejavnost in razvoj turizma v občini šentjernej

Podelitev priznanja Entente Florale 2004 - Aix le Bain - Francija

10. september 2004
več fotografij s podelitve >

Mednarodna komisija je ocenila urejenost okolja v naši občini

V okviru tekmovanja Entente Florale 2004 nas je od sobote, 3. julija pa do ponedeljka, 5. julija obiskala mednarodna strokovna komisija pod predsedstvom Irca Luka Griffina, ki je takole ugodno ocenila urejenost okolja v  Šentjerneju: "Šentjernej bi lahko bil za zgled ostalim slovenskim krajem, saj je občina od ustanovitve pred 9 leti dosegla zelo veliko!"

12-članska komisija si je v soboto, 3. julija v spremstvu župana Občine Šentjernej, Franca Hudoklina, ogledala nekatere naravne znamenitosti naše občine, v ponedeljek pa tudi tovarno Krka in vse bolj razvijajočo se Industrijsko-obrtno cono.ter Osnovno šolo in vrtec Čebelica.

V nedeljo, 4. julija so na stojnicah v Šentjerneju svoje dejavnosti predstavila različna združenja in društva, pa tudi posamezniki iz naših krajev in tudi to predstavitev si je komisija z zanimanjem ogledala.

Tudi po "zaslugi" sodelovanja v projektu "Entente Florale 2004" je urejenost okolja veliko pridobila in našo občino poslej krasi še lepša splošna podoba.

Oglejte si tudi fotoreportažo z obiska ocenjevalne komisije.

Edvard Bogataj

 Sestava komisije AEEP

Države in mesta - udeleženke Entente Florale 2004

Takole pa smo se predstavili mednarodni strokovni komisiji, ki je prve dni julija opravila ocenjevanje. Rezultati letošnjega tekmovanja bodo znani konec avgusta ali v začetku septembra. Proglasitev rezultatov bo tokrat v Franciji.

OBČINA ŠENTJERNEJ

Predstavljamo vam Občino Šentjernej - dolino sonca, cvička in petja, deželo prijaznih, dobrovoljnih in delovnih ljudi.

Šentjernej je dobil svojo občino še pod vladavino avstro- ogrske monarhije in jo je imel do leta 1945. V prvi Jugoslaviji je spadala pod okraj Krško. Tedaj sta delovali v občini dve hranilnici- posojilnici. To dokazuje, da je bila gospodarsko trdna. Med drugo svetovno vojno in po njej je njena glavna panoga- kmetijstvo- nazadovalo zaradi obveznih oddaj pridelkov in živine državi, pomanjkanja delovne sile, nacionalizacije zemljišč in strokovnega vodenja. Kmetijstvo se je pričelo popravljati v 70. letih z začetki mehanizacije obdelovanja, z denacionalizacijo in strokovnim vodenjem kmetovanja. Urejevati so se začela tudi naselja. Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje sedanje občine upravno razcepljeno na krajevne ljudske odbore, nato pa jih je več desetletij združevala in upravljala občina Novo mesto. Ko je bila naša občina še pod okriljem bivše Občine Novo mesto, smo bili postavljeni na obrobje v smislu gospodarsko-tehnološkega razvoja, kakor tudi urejanja komunalne infrastrukture tako v ožjem delu Šentjerneja kot v ostalih vaseh občine. Naš moto ob ustanovitvi nove občine pa je bil, da občina napravi korak k izboljšanju standarda občanov v smislu opremljanja komunalne infrastrukture, k dvigu standarda in izboljšanja življenjskih pogojev.

Občina Šentjernej se je spet oblikovala , kakor je bila nekoč in je samostojna od 1. januarja 1995. Občani Šentjerneja so dolgo časa strmeli k lastni lokalni samoupravi, v tistem času pa so bile dane tudi zakonske možnosti za ustanovitev. V Sloveniji je bilo v tistem obdobju ustanovljenih nekaj več kot 90 občin.Pot je bila v začetku težka, nepoznana, vendar začetne težave smo prebrodili in danes po desetih letih smo prepričani, da je bila takratna odločitev pravilna in na mestu.

Po volitvah je prevzel vodstvo občine občinski svet z županom na čelu. Uradne prostore ima v nekdanjem župnišču, ki pa ga je morala prej temeljito obnoviti.

Danes šteje celotna Občina Šentjernej 6800 prebivalcev, medtem ko jih ima sam Šentjernej okoli 1360. Sedež občine je na Trubarjevi cesti  5. Občina ima 58 naselij, njena površina meri 96 km2.

ARHEOLOŠKE NAJDBE V OBČINI ŠENTJERNEJ

Pred približno 15 milijoni let je nastala udorna kotlina Krškega polja, ki jo je z vzhoda zalilo Panonsko morje. Gorjanci so bili polotok na njegovem južnem robu. Danes je v Sloveniji šentjernejska okolica najbogatejša s fosilnimi ostanki. Šentjernejsko polje leži na zahodnem delu Krške ravnine, na južni strani meji na Gorjance, na severni na desni breg Krke, na zahodu na novomeško pokrajino, na vzhodu pa se Šentjernejsko polje nadaljuje preko Krške ravnine v Panonsko nižino. Zgodba o življenju v prazgodovini na našem področju skoraj v celoti temelji na arheoloških najdbah. Šentjernejsko polje z bližnjimi obronki Gorjancev predstavlja enega najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Arheologi imajo dokaze, da so na našem območju že v mlajši kameni dobi okoli 4000 do okoli 2000 let pr.n.št. živeli ljudje. Najštevilnejše najdbe na Šentjernejskem polju sodijo v čas starejše železne dobe 8. do 3. stol.pr.n.št. O zelo močni poselitvi pri nas v starem veku – antiki okoli 8. pr.n.št. do 5.stol.n.št. govore najdbe posameznih grobov in celo grobišč, kot tudi ostanki kamnitih ali iz opeke zgrajenih stavb velikih kmetijskih posesti. Posebnost predstavlja večje antično naselje Crucium ali današnje Groblje pri Prekopi. Trajno poselitev predstavljajo srednjeveški in novoveški gradovi in dvorci.

Zemljepisni pregled področja Občine Šentjernej

Občina Šentjernej leži v zahodnem delu območja, ki ga strokovnjaki- geografi imenujejo Krška ravan. Občina sega tudi v Gorjance, ki jo omejujejo na južni strani. Na severni strani jo obdajajo vinorodne gorice Krškega gričevja, na zahodu jo zapirata novomeška pokrajina in pogorje Rog, na vzhodu prehaja raven v Panonsko nižino.

Krška ravan je skupno z Gorjanci mejno področje med kraškim (dinarskim) in panonskim svetom. Središče te ravni na zahodu je Šentjernejsko polje, ki meri 52 km2. V sosedstvu leži na severu 23 km2 veliko, mokrotno in travnato Zakrakovje, ki se nadaljuje v 28 km2 velik Krakovski gozd.

Gorjanci so 45- 50 km dolg in 18- 22 km širok gorski greben, na njegovih slemenih poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško, med Brežicami, Novim mestom, Metliko in Samoborom na Hrvaškem. Na severu jih oklepa dolina Krke. Največjo višino dosegajo v Trdinovem vrhu, 1178 m, 964 je visok Miklavžev vrh, 928 Krvavi kamen, 934 m Pirčev hrib in 1001 m Ravna gora.

Pobočja Gorjancev so na slovenski strani strma, globoko razrezana in manj prehodna. Kraški pojavi so vezani predvsem na območje Opatove gore, kjer so raziskana številna brezna in jame. Na našem področju je poznana slikovita Poganjščica zahodno od Javorovice (globoka 22 m), v kateri naj bi prebival celo sam Gorjanski vrag.

V dolini Pendirjevke sta znameniti skalni steni Vratolom in Huda peč, v kateri naj bi se skrival škrat Taus. Področje Gorjancev je v svojo prozo  po ustnem izročilu z naslovom Bajke in povesti o Gorjancih zanimivo vpletel Janez Trdina. Mož, ki je kot zaveden Slovenec in velik ljubitelj skrivnostnih Gorjancev s svojim pisanjem zapustil velik pečat našim krajem.

Gorjanci so naravna pregrada, ki zadržuje vdore mrzlega severnega zraka. Za območje sta značilna toplotni obrat in topli pas, tako da se vinogradi ponekod dvignejo tudi nad 500 m visoko. Do višine 1000 metrov nad morjem se raztezajo travniki in košenice, ki se kosijo praviloma enkrat letno.

Gorjanci so gozdnato območje. Gozd dobro uspeva predvsem zaradi enakomerne razporejenosti padavin. V višjih legah prevladuje dinarski mešani gozd bukve (iz katerega so žgali oglje v oglarskih kopah in ga tovorili globoko v notranjost Kranjske) in jelke, vmes se bohotijo gorski javor, smreka niže pa hrast, gaber, kostanj in druge drevesne vrste.

Tik pod Trdinovim vrhom je ostanek zaščitenega gorjanskega pragozda. Pragozdni naravni rezervat je opredeljen tudi kot dolina, kjer izvira potok Kobila. V območjih teh združb so bili nekdaj obsežni pragozdovi, ki so kasneje prešli v gospodarske gozdove. Samo na Gorjancih je doma rumeni svišč ali azalea pontica. Tukajšnji gozdovi so bogati s podrastjo in grmovnicami: lesko, belim glogom, drenom, bršljanom, pa tudi gobami. Na travnikih rastejo zdravilne rastline. Poselitev Gorjancev sega z novomeške strani do 550 m nadmorske višine, kjer leži Javorovica- najvišje ležeče naselje v osrednjem delu Gorjancev. Prednost tega dela cone je čista, nedotaknjena narava, ki daje možnosti za razvoj izletniškega in planinskega turizma, pa tudi za gorsko kolesarstvo.

Včasih je ob gorjanskih potokih delovalo mnogo mlinov, ki jih danes večinoma ni več. Približno 300 let star mlin si v naši občini lahko ogledamo pri Jereletovih v Šentjerneju, drugi delujoči mlin prav tako ob potoku Kobila, je Rangusov mlin v Dol. Vrhpolju, ki na prihodnost gleda z vizijo razvoja s prodajo domačih izdelkov in ogledi obiskovalcev.

V dolini Pendirjevke je znameniti izvir Minutnik. Kraški presihajoči studenec, ki mu domačini pravijo tudi Prenehalnik, saj pretok vode v izviru poteka v pravilnih časovnih presledkih.

Vse gorjanske struge se stekajo v reko Krko, ki izvira pri vasi Krka kot kraški izvir. Ob vsakem močnem deževju ali odjugi (tudi zaradi podzemskih dotokov) izstopi in poplavlja svet na obeh bregovih od vasi Kronovo do Kostanjevice in še dlje proti izlivu.

V srednjem veku je nastalo na levem bregu Krke fužinarsko in kovinsko obrtno mesto- Gutenwerth, srednjeveška naselbina. Odkopavanja so pokazala ostanke fužinarske in kovinske proizvodnje: razno okovje, ključe, svedre, nože, britve, žeblje, puščice itd.

Zaradi obrambe pred morebitnimi napadalci so prebivalci naselje zavarovali še z zahodne strani z reko in tako je nastal otok- Otok Gutenwerth. To naselje je v 12. stoletju pomenilo glavno neagrarno središče na Dolenjskem.

Površje občine Šentjernej v večji meri predstavlja zlasti Šentjernejsko polje z gorskim grebenom- Gorjanci. Podnebje je v celoti zmerno celinsko podnebje. Za šentjernejsko področje so odločilni dejavnik Gorjanci, ki pomenijo vremenski prag. Pozimi in v pozni jeseni na odprtem polju piha severovzhodni veter z nižin, povprečna zimska temperatura je -2 0C, snežna odeja je debela 40- 60 cm. Poletja in zgodnje jeseni pa so topla, kar ugodno vpliva na poljščine in dozorevanje grozdja.

Občina Šentjernej je prav zaradi ugodnih klimatskih pogojev kmetijska pokrajina. Med panogami so pomembne poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo.

DELOVANJE OBČINE ŠENTJERNEJ OD USTANOVITVE PA DO DANES

V tem kratkem obdobju samostojnega delovanja občine Šentjernej si upamo trditi, da smo naredili kar veliko dobrega za občane, v smislu ureditve cestne in komunalne infrastrukture, kamor sodijo ureditve javne razsvetljave, pločnikov za pešce, ureditve odvodnjavanja meteornih voda ter druge spremljajoče infrastrukture.

V centru Šentjerneja smo rekonstruirali križišče in ceste, pridobili semaforizirano križišče, urejeno odvodnjavanje, pločnike, javno razsvetljavo. S to ureditvijo je Šentjernej pridobili novo sodobno podobo in času primerno urejenost. Uredili smo tudi trg Šentjerneja z reprezentančnim platojem, javno razsvetljavo, osvetlili spomenik in petelina kot razpoznavni znak naše občine.

Izvedli smo rekonstrukcijo atletskega stadiona pri Osnovni šoli Šentjernej, kateri daje možnost Šentjernejčanom predvsem pa šolski mladini, da trenira različne športne aktivnosti, saj smo Šentjernejčani znani po velikih dosežkih še zlasti na atletskem področju.

Na področju pokopališke dejavnosti smo v Šentjerneju izgradili novo mrliško vežico s pripadajočimi objekti ter razširili in uredili pokopališče, izdelan je bil tudi nov obodni zid. Arhitekturno oblikovno je bila mrliška vežica izbrana na natečaju ob sodelovanju posebne komisije arhitektov. Uredili in rekonstruirali smo tudi ostala pokopališča in mrliške vežice po vaseh občine, in sicer v Grobljah pri Prekopi, v Gor. Gradišču ter na pokopališču Otok v Dobravi.

Veliko truda in birokratskih postopkov je bilo vloženega v pridobivanje še neurejenih zemljišč, katera so bila še v denacionalizacijskem in komasacijskem postopku. Le-ta smo uspeli pridobiti in urediti zazidalni načrt za proizvodno servisno cono Sejmišče, kjer sedaj uspešno obratuje sedem podjetnikov z različnimi proizvodnimi dejavnosti.

Za nadaljnji dolgoročni razvoj obrti in podjetništva imamo že rezerviranih 9 ha stavbnih zemljišč v Šentjerneju, urejeno komunalno infrastrukturo ter že znane tudi investitorje. Za daljše prihodnje obdobje pa urejamo proizvodno obrtno cono v Dol. Mokrem polju, katere površina je 43 ha zemljišč in jih bo potrebno opremiti še z vso komunalno infrastukturo. Vlaganje investitorjev v Šentjerneju je dokaj intenzivno zaradi manjših stroškov komunalne infrastrukture in zemljišč ter zaradi bližine na novo zgrajene avtoceste. Ob izgradnji omenjenih obrtnih con bomo v občini do leta 2008 pridobili okoli 1000 novih delovnih mest.

Na področju gospodarstva imamo v občini kar nekaj večjih podjetij, ki zaposlujejo predvsem občane naše občine. Brezposelnost se je od ustanovitve občine v letu 1995 pa do danes občutno zmanjšala. Na zavodu za zaposlovanje je bilo v letu 1995 prijavljenih naših občanov kot brezposelnih oseb okoli 40%, vzrok za tako veliko brezposelnost pa pripisujemo razpadu tovarne Iskra takoj po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991, ki je do takrat zaposlovala večina ljudi šentjernejske doline. Z razvojem občine pa je danes brezposelnih občanov le okoli 11%. Z dokončno izgradnjo novih podjetij v obrtnih conah v prihodnjih letih pa pričakujemo le še 5 odstotkov brezposelnih.

Občina Šentjernej je od ustanovitve do danes veliko finančnih sredstev vložila v ureditev posameznih vasi, kar pomeni, da smo urejali ceste, pločnike, odvodnjavanje, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča, zelenice, vodovodne sisteme, jedra vasi, obnavljali talno prometno signalizacijo in lahko povemo, da od 58 zaselkov v občini ni vasi, kjer v teh letih ne bi urejali določenih potrebnih aktivnosti.

Na področju vodooskrbe skrbimo za kvalitetno dobavo pitne vode zaradi česar smo mnogo finančnih sredstev vložili v izgradnjo novih vodovodov, tako da v občini Šentjernej ni nobene vasi ali zaselka, kjer ne teče voda iz vodovodnega omrežja. Prav tako smo izgradili in s tem oskrbeli z vodovodnim sistemov tudi določena vinogradniška področja, na katerih je tudi del stanovanjskih hiš.

Na območju občine Šentjernej se lahko pohvalimo z izredno kvalitetnimi zajetji in vrtinami vode, katerih intenzivnost je dovolj velika za oskrbo celotne občine. Tako, da tudi v najhujšem sušnem obdobju do sedaj vode ni primanjkovalo.

Na šolskem področju smo zaradi uvedbe zakona o izvajanju devetletne osnovne šole pripravili potrebno projektno dokumentacijo za ureditev dodatnih prostorov, ki jih nova ureditev zahteva, tako da bomo v nekaj letih izvedli tudi to investicijo. Zaradi velikega finančnega zalogaja in strokovno zahtevnega projekta  sodelujemo tudi z Ministrstvom za šolstvo in šport, kjer naj bi pridobili tudi del finančnih virov. Z rekonstrukcijo šole bo preurejen tudi energetski objekt in zamenjan energent iz kurilnega olja na zemeljski plin. Na Osnovni šoli Šentjernej so bila pred nekaj leti izvedena investicijsko vzdrževalna dela, predvsem zaradi dotrajanosti oken in zaradi manjših toplotnih izgub. Prav tako je bila na podružnični osnovni šoli v Orehovici izvedena rekonstrukcija in preureditev prostorov šole ter urejena okolica šole ter izgrajeno avtobusno postajališče.

Veliko pozornosti namenjamo tudi predšolski vzgoji. V Občini Šentjernej imamo en centralni vrtec pod imenom Vrtec Čebelica, začasno enoto vrtca ter deset družinskih varstev, ki nam omogočajo dodatne prostore, da imajo vsi otroci zagotovljeno varstvo. V okviru rekonstrukcije Vrtca Čebelica, za kar še potekajo dogovori z Ministrstvom za šolstvo zaradi možnosti pridobitve nepovratnih finančnih sredstev, smo že izvedli izgradnjo štirih zastekljenih teras in s tem pridobili 100 m2 dodatnih igralnih površin, uredili zunanje površine vrtca s povečanjem igrišča, izvedli javno razsvetljavo, odkupili dodatna zemljišča in postavili zaščitno ograjo. Za boljše počutje otrok in osebja pa smo vrtec opremili še z prezračevalno klimatskimi napravami.

Na področju družbenih dejavnosti se je poleg šolstva in predšolske vzgoje tudi v zdravstvu izvedla velika investicija v sodelovanju z Zdravstvenim domom Novo mesto. Rekonstruirali smo prostore Zdravstvene postaje Šentjernej in lekarne, uredili okolico postaje ter pridobili in uredili dodatna parkirna mesta. V načrtu je tudi izgradnja dvigala v zdravstveni postaji, kar bo olajšalo predvsem dostop invalidom, bolnim in ostarelim do zdravniške oskrbe.

Pripravljamo tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo doma starejših občanov, kajti naš namen je, da bodo lahko ostareli, ki nimajo svojih domačih, pa so potrebni zdravstvene nege oskrbljeni.

Na področju športa imamo ustanovljenih veliko športnih društev in klubov, ki skrbijo za redne športne aktivnosti naših občanov. Velikokrat letno so organizirana tudi različna športna tekmovanja in aktivnosti, kot so: nogometne in rokometne tekme, atletski mitingi, tenis turnirji, košarkaške tekme, planinski pohodi, odbojkarski turnir, aerobika in druge dejavnosti. Ob vseh teh omenjenih aktivnostih pa se tudi na občini trudimo, da bi športnikom nudili čim boljše pogoje za njihove aktivnosti. Pripravljamo se na ustanovitev športne zveze, ki bi združevala vsa športna društva. Pričeli smo z ureditvijo Športno rekreacijskega centra Hipodrom. Potrjen imamo že program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin ter programsko zasnovo za omenjeno ureditev. V prihodnjem obdobju pa bomo pridobili idejni projekt, projektno dokumentacijo, poskrbeli za odkup zemljišč, komunalno opremljenost ter pripeljali projekt z deli h kraju.

Glede na razvojni ciklus občine v obdobju od ustanovitve do danes, si občina svojega nadaljnjega delovanja brez izgrajene čistilne naprave in kanalizacije ne more več predstavljati. Kajti z razvojem industrije, gospodarstva ter  zakonskih določil, ki jih narekuje država, se povečuje tudi potreba po dokončni urejeni kanalizaciji in zgrajeni čistilni napravi.

Na območju občine Šentjernej se je že izvedla izgradnja dela primarne kanalizacije. V Šentjerneju je izgrajene že preko 3 km fekalne kanalizacije – primarnih kanalov, ki se je gradila vzporedno z rekonstrukcijo cest in križišča v Šentjerneju in z izgradnjo Proizvodno servisne cone. Dokončane imamo tudi projekte za sekundarne vode v omenjenem območju Šentjerneja in Šmalčje vasi.

Na komunalnem področju je zelo pomembna tudi izgradnja zbirno reciklažnega centra, ki se je sofinancirala iz takse za obremenjevanje okolja ter s sredstvi občinskega proračuna. Naša občina je edina od ostalih občin bivše Občine Novo mesto, ki je ob pravem času pridobila vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje ter zgradila omenjeni objekt. Namen zbirno reciklažnega centra je, da se odpadki reciklirajo in se tako kot taki uporabljajo v sekundarne proizvodne namene. Organski del odpadkov pa se bo deponiral na Center za ravnanje z odpadki Dolenjske.

Izgradili smo plinsko postajo s tremi pet kubičnimi rezervoarji pri Osnovni šoli Šentjernej in plinskim razvodom, kateri bo napajal in oskrboval uporabnike v bodoči obrtni coni, v šoli in vrtcu. Potekajo tudi dogovori za izgradnjo plinovodnega omrežja, ki naj bi bilo priključeno na glavni plinovodni sistem pri sedanji avtocesti, izgradili pa bomo tudi plinovodno omrežje po celotnem Šentjerneju in bližnji okolici.

Občina Šentjernej sodeluje tudi v regijskem projektu CeROD (Center za ravnanje z odpadki Dolenjske), katerega del se razprostira tudi na območje občine Šentjernej. Namen projekta je sodobno urejeno regijsko zbirališče odpadkov, katerega del bo sofinanciran tudi iz sredstev Evropske unije, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz občinskih proračunov sodelujočih občin dolenjske regije.

Tudi na kulturnem področju je Občina Šentjernej društveno zelo bogata, saj imamo ustanovljenih veliko kulturnih društev. Člani društev pripravljajo večkrat letno koncerte, prireditve, proslave ter na tak način skrbijo za gojenje slovenskega jezika, ohranjanje ljudskih običajev, pesmi in navad, druženje ljudi… V tem obdobju pripravljamo projektno-tehnično dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega kulturnega doma, ki ga planiramo izgraditi v naslednjih petih letih.

V Občini Šentjernej imamo vsako drugo in četrto soboto v mesecu organizirane sejme, kjer preko 150 prodajalcev prodaja svoje izdelke in storitve. Sejem obišče preko 2 do 3 tisoč obiskovalcev in je postal že tradicionalni sejem ter je največji v Sloveniji in eden največjih tovrstnih v Evropi.

Zajetna finančna sredstva so iz občinskega proračuna planirana tudi za področje urejanja prostora, saj se dobro zavedamo da je razvoj občine pogojen z  načrtnim planiranjem in urejanjem prostora.

Na stanovanjskem področju v občini planiramo izgraditi v zazidalnem načrtu stanovanjske cone – Sejmišče III na 2,6 ha zemljišč 56 stanovanj, kajti potreba po stanovanjih je v zadnjem času zelo velika iz strani občanov in tudi drugih ljudi iz sosednjih občin. Zanimanje za prebivanje v naši občini pripisujemo hitremu razvoju gospodarstva in urejeni občini.

V prihodnje načrtujemo izvedbo komunalne opremljenosti zemljišč delno v zazidalnem načrtu za terciarne in kvartalne dejavnosti za izgradnjo novih prostorov pošte, lekarne in policije.

Na področju urejanja prostora bomo morali zagotoviti tudi dodatna proračunska sredstva za pripravo nove občinske prostorske strategije, ki jo je občina dolžna pripraviti v skladu z Zakonom o urejanju prostora, in sicer na podlagi sprejete strategije prostorskega razvoja Slovenije na državni ravni. 

Po celotnem območju občine se ureja tudi postopek denacionalizacije, kar pomeni, da se vračajo zemljišča iz družbene v privatno lastnino.

Pri vseh zgoraj navedenih aktivnostih Občine Šentjernej pa se pojavljajo problemi z ureditvijo jedra Šentjerneja in tudi nekaterih drugih področij naše občine, ker je veliko stavb zavarovanih s kulturno dediščino iz strani Zavoda za varstvo kulture in jih je potrebno urejati v skladu z navodili omenjenega zavoda. Kar pa pomeni za investitorje izredno visoke stroške, medtem ko zavod teh ureditev, kljub zahtevam, ni pripravljen pomagati sofinancirati. Tako imamo v Občini Šentjernej veliko stavb kulturno zaščitenih in zapuščenih. 

Rad bi poudaril, da smo v ožjem delu Šentjerneja v preteklem obdobju predvsem urejali kanalizacijo ter drugo komunalno infrastrukturo. V zadnjem času pa smo pričeli še z ureditvijo zelenih površin, zasaditvijo cvetja, grmičevja.

Tudi okolica ostalih 57 vasi občine Šentjernej se ureja, za kar pridno skrbijo občanke in občani in le-ti bi bili prav ponosni, če bi lahko kdaj v prihodnje ocenjevali poleg Šentjerneja tudi njihove vasi.

V občini Šentjernej imamo tudi enkrat letno organizirano očiščevalno akcijo po celotnem območju občine pod nazivom ''Moja občina - lepa, urejena in čista''. V akcijo se vključijo vsa društva, ustanove, podjetja, obrtniki, posamezni občani in s skupnimi močmi čistimo okolice hiš, blokov, trgovin, podjetij, ob javnih cestah, v gozdovih, na zelenicah, parkiriščih, ob avtobusnih postajališčih, ob gasilskih domovih, bregovi reke Krke, potokov, okolice zdravstvene postaje, šole, vrtca, občine, skratka povsod, kjer je potrebno. In z veseljem ugotavljamo, da se v očiščevalno akcijo vsako leto vključi več prostovoljcev, kar dokazuje da se dobro zavedamo, da je pogoj za zdravo, srečno bivanje tudi lepo, čisto okolje.

Občina Šentjernej je ena izmed 20 slovenskih občin, v kateri prebiva večje število Romov. Romi so etična skupina, ki je v naši občini naseljena na 5 lokacijah. Tudi svojega predstavnika imajo Romi v občinskem svetu. Romi se v delo vključujejo preko javnih del, njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo in zadnjem času z veseljem opažamo, da so se Romi že kar dobro vklopili v življenje in takt občine.

KMETIJSTVO V OBČINI ŠENTJERNEJ

Občina Šentjernej je pretežno agrarna občina, saj se veliko občanov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.

Skupna površina občine Šentjernej, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v uporabi, je 5.871 ha, medtem ko okoli 720 kmetijskih gospodarstev v občini obdeluje skupno 3.300 ha kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da eno kmečko gospodinjstvo obdeluje v povprečju 4,6 ha. Večina kmetijskih zemljišč v uporabi na območju občine Šentjernej je v lasti družinskih kmetij

Območje Občina Šentjernej zaradi reliefnih in pedoloških značilnosti tal ni enovito. Razdelimo ga na več manjših območij, in sicer na nižinsko območje –Šentjernejsko polje, ki je mestoma poraslo s slabim gozdom in zastopano z različnimi kmetijskimi kulturami. Nato je podgorjanski  del, ki predstavlja reliefno zelo razgibano območje, ki je pretežno poraščeno z gozdovi in košenicami ter delno z njivskimi površinami.

V Občini Šentjernej ima v posesti njive 685 kmetij. Glavnina pridelovanja poljščin in krme na kmetijah je samooskrbnega značaja, pridelujejo se koruza, sledita ji pšenica in ječmen, ostalih poljščin se prideluje v manjši količini. S pridelavo zelenjave se v občini ukvarja 305 kmetij, in sicer na 13 ha.

V preteklosti so bile na območju šentjernejskega polja izvedene komasacije in druge zemljiške operacije na 1600 ha kmetijskih zemljišč. Prav tako sta bila v preteklosti izvedena dva obsežnejša projekta namakanja v skupni površini 300 ha.

V Občini Šentjernej je skupaj 34,9 ha  intenzivnih nasadov sadnega drevja, prevladujejo jabolka, hruške, orehi, breskve in češnje.

V naših klimatskih razmerah so za vinogradništvo primerna tista zemljišča, ki ležijo  na nadmorski višini od 230 do 500 m, so nagnjena in imajo ugodno ekspozicijo (J, JV, JZ). Izrazit problem vinogradništva je razdrobljenost vinogradniških površin, kar posledično povzroča skupaj s strmimi legami vinogradov zahtevno in drago pridelavo grozdja in vina. Na območju Občine Šentjernej se z vinogradništvom ukvarja 625 kmetij, ki obdelujejo skupaj 154 ha vinogradov.

V Občini Šentjernej je živinoreja ena od najpomembnejših kmetijskih panog. Z živinorejo se ukvarja 649 ali kar 90,6 % vseh kmetij. Naravne danosti, konfiguracija terena in velik delež travnatih površin pogojujejo obseg živinoreje. Med posameznimi vrstami domačih živali prevladuje govedo in prašiči. V zadnjih letih se ponovno uveljavlja že tradicinalna konjereja in reja drobnice, nekaj kmetij se ukvarja z vzrejo perutnine, damjakov, kunčjerejo in ribogojstvo.

Med vrstami dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju občine pa je najbolj razširjena najstarejša oblika te dejavnosti – to je turizem na kmetiji.

Ponosni na svojo naravno in kulturno dediščino

Zgodovinska dediščina na področju občine je rezultat nemirnih dogodkov, ki so ob koncu 12. stol. pripeljali do ustalitve meja in s tem priključitve Kranjski. V tistem času je bila ustanovljena pražupnija Šentjernej, arheološke raziskave pa so odkrile temelje romanske cerkve že iz 12. stoletja. V pisnih virih je bil Šentjernej prvič omenjen leta 1249.

Leta 1407 je Herman II. Celjski ustanovil kartuzijanski samostan Pleterje.

Šentjernejska fara ima farno cerkev posvečeno svojemu patronu sv. Jerneju iz začetka XVI. stoletja in več podružničnih cerkva. Najvišja je na 1179 m visokem Trdinovem vrhu in je posvečena sv. Jeri. Malo nižje, na 969 m višine je cerkev sv. Miklavža, na 357 m visokem Tolstem vrhu pa je cerkev sv. Roka. Ostale podružnične cerkve so v nižini. V letih 1547- 1564  je tu služboval protestantski župnik Primož Trubar, ki je začetnik in najpomembnejša osebnost protestantskega slovstva v Sloveniji, ustvaril je naš knjižni jezik, uvedel črkopis bohoričico in skrbel tudi za šolstvo.

V povesti »Bajke in povesti o Gorjancih« je te kraje slikovito opisoval pisatelj Janez Trdina.

Občina ima kar nekaj dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov: Gracarjev turn, Vrhovo, Prežek.

V zavetni dolini pod Gorjanci stoji kartuzijanski samostan Pleterje, ki ga je v začetku 15. stoletja ustanovil Herman II. Celjski. Od Šentjerneja je oddaljen le 3 km.

Po daljšem razgibanem življenju je bil samostan po jezuitskem redu prevzet in v jožefinski dobi ukinjen. Leta 1899 so ga kupili francoski kartuzijani in ga popolnoma na novo pozidali.

Od prvotnega samostana je ohranjena in za obiskovalce odprta gotska cerkev, ena najlepših stavb na Slovenskem, v kateri s projekcijo diapozitivov ter z ustreznim komentarjem v več jezikih predstavljajo samostansko življenje in notranjščino samostana. Samostan je s svojim zglednim gospodarstvom močno vplival na okoliške kmete, nemajhne zasluge pa ima tudi za slovensko kulturo, saj je dajal zatočišče številnim pesnikom in pisateljem.

Domače obrti, običaji, navade

Nekoč, ko še ni bilo industrijske proizvodnje, je bila ljudska obrt namenjena za zadovoljevanje potreb vsakdanjega življenja, danes pa sta na območju naše občine ohranjeni lončarska obrt in izdelava sodov kot redki narodopisni zanimivosti. Čeprav smo pri nas v preteklosti poznali številne lončarje, se zdaj z lončarjenjem ukvarja le še Jože Pungerčar iz Gruče. Pri lončarju si je moč ogledati celoten potek izdelave lončenih izdelkov, končni izdelki pa so na voljo tudi obiskovalcem, ki jih lahko kupijo za spomin ali pa tudi za uporabo. Predvsem so dobro poznani Pungerčarjevi petelini za na streho, petelini- vrči in drugi zanimivi izdelki.

S kovaštvom se pri nas še ukvarja Stanko Hosta, ki se na prireditvah in v povorki na Jernejevem- občinskem prazniku, vedno predstavi z vso kovaško opremo na način kot včasih.

Kot že rečeno, smo na naših tleh ohranili številne običaje in obrti (poleg lončarstva, kovaštva, še sodarstvo, pletarstvo, čebelarstvo), katere pa tako starejši kot mlajši v okviru različnih prireditev z veseljem opravljamo (pri nas poznamo koledovanje- januarja ob prazniku treh kraljev, pritrkovanje oz. zvonjenje, martinovanje- novembra, ko mošt postane vino, kresovanje in še mnoge druge navade tradicije.

Cviček

V občini prevladuje agrarno-vinogradniška dejavnost.

V zadnjih tridesetih letih je bila večina vinogradov obnovljena in zasajena z žlahtno trto, predvsem s sortami, ki so potrebne za pridelavo cvička. Večji vinogradniki pa gojijo tudi sorte za pridelavo sortnih, predvsem belih vin.

Po cvičku, petju in petelinu, ki se nahaja tudi na grbu občine, je občina dobila svoj razpoznavni znak in svoje mesto med znanimi kraji v državi. Prav zaradi vse večje popularizacije cvička je nastal projekt vinske ceste, ki usmerja turiste vse od Novega mesta do Kostanjevice in je v dobršnem delu speljana preko šentjernejskih vinskih goric.

Najbolj znani vinogradniški predeli so: Sončnik, Vajndol, Tolsti vrh, Hrib, Stražnik, okolica Pleterij, prisojna Hrvaška gora in druga. Veliko vinogradnikov ima svoje vinograde v bližnjih vinorodnih področjih, nekateri tudi na več mestih. Vmes pa je precej takih, ki obdelujejo vinograde bolj ljubiteljsko, ne pa kot kmetijsko panogo (vir preživljanja). V zadnjih tridesetih letih je bila večina vinogradov obnovljena in zasajena z žlahtno trto, predvsem s sortami, ki so potrebne za pridelavo cvička. Večji vinogradniki pa gojijo tudi sorte za pridelavo sortnih, predvsem belih vin.

Društvo vinogradnikov Šentjernej deluje kot samostojno društvo že enajsto leto. Združuje ljubiteljske vinogradnike in večje vinogradniške obrate. Ima 290 članov, ki vsako leto organizirajo strokovna predavanja za izobraževanje svojih članov s področja vinogradništva in kletarjenja, izlete, ocenjevanja vin, pokušine vin. Velik napredek za društvo in občino je tudi pridobitev enološkega laboratorija.

Cviček je edinstveni proizvod v Sloveniji, v katerem je duša dolenjske zemlje, sonca in podnebja, raznolikost naših hribčkov ter dolenjskega človeka, ki ga prideluje. Cviček je vinski posebnež, s tradicionalnim poimenovanjem in slovenska nacionalna posebnost v vinarstvu, ker ima lastnosti, ki bi jih težko srečali na tržišču po svetu. Ima iskriv videz, nizko kalorično vrednost, je gladkega in netaninastega okusa in prijetne vinske arome

Turistične zanimivosti

Na Gruči pri Šentjerneju lahko najdete edinega še delujočega lončarja v občini Šentjernej. Lončar Jože Pungerčar ob predhodni najavi skupin, prikaže potek lončarjenja na lončarskem vretenu, možen je seveda tudi nakup ročno narejenih lončarskih izdelkov (petelinov, skled, latvic, vrčev...).

Gostje občine Šentjernej so prav tako lepo povabljeni k ogledu ostalih zelo zanimivih turističnih točk, npr.: jahalne šole Hosta, Vinske kleti Štemberger, Rangusovega mlina, Kartuzije Pleterje in Muzeja na prostem Pleterje.

Ob ustrezni gostinski ponudbi in prenočiščih se tako lahko v naši občini obiskovalci zadržijo tudi dlje - več dni.

Ugodna lega občine prav tako omogoča lov- možen je lov na nižinsko divjad na poljih in ob vodah  ter na višinsko divjad v gozdovih na pobočjih Gorjancev. Ribolov je najbolj razširjen na reki Krki in njenih pritokih.

Pri nas je mogoče vse - doživeti zgodovino z obiskom gradov, še delujočih mlinov na vodo in lončarstva, obuditi dediščino naših prednikov z ogledom samostana in muzeja na prostem. Prav tako v naši občini ponujamo različne možnosti za aktivno preživljanje časa- v jahalni šoli ali na turistični kmetiji, na kolesarskih poteh, na organiziranih pohodih ali na športnih igriščih- čista narava vabi.

Poizkusite se v ribolovu, za zdravo življenje kolesarite in se podajte na pešpoti... In ob vsem tem boste deležni dobre domače hrane in pristne zabave.

Kartuzija Pleterje

Meniški red kartuzijanov je bil ustanovljen v duhovno nemirnem času druge polovice 11. stoletja v Franciji. Ustanovil ga je sv. Bruno leta 1084, ko se je skupaj s šestimi prijatelji umaknil v samotno dolino blizu Grenobla, imenovano Velika kartuzija, po kateri je red dobil ime. Posebnost reda je v tem, da so poleg življenja v redovni skupnosti vnesli še puščavniške prvine zgodnjega krščanstva- osebno samoto, povsem ločeno od sveta.

Osamljeno lego kartuzij odmaknjeno od sveta in človeških bivališč so narekovala stroga redovna pravila, ki veljajo skorajda od ustanovitve reda naprej. Zato zasnove večine kartuzij ustrezajo shemi, ki jo je kartuzijanski red razvil v prvih stoletjih obstoja. Navadno obsegajo tri osnovne sestavine: redovno cerkev, mali in veliki križni hodnik.

Kartuzija  Pleterje je najmlajša od štirih slovenskih kartuzij in edina, ki še danes deluje. Zaznamovali sta jo dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila kartuzija ustanovljena, a je bila v 16. stoletju ukinjena, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red z nakupom spet pridobil svojo nekdanjo pletersko posest ter zgradil novi samostan.

Večji del stavb so podrli, ohranili so le staro gotsko cerkev in nekaj poslopij ob njej.

Junija leta 1899 je kartuzijanski red podpisal kupoprodajno pogodbo s tedanjimi lastnicami pleterskega posestva, s čimer so Pleterje zopet prišle v redovno last. Ker za obnovitev redovnega življenja stara poslopja niso bila več uporabna, so večji del starih stavb podrli in začeli z gradnjo nove kartuzije, ki je trajala do leta 1904. Avtor nove kartuzije je francoski arhitekt, ki je gradil predvsem v historičnih slogih, zlasti v novoromantiki in novogotiki, kar je opaziti tudi v Pleterjah.

Nova kartuzija Pleterje je danes najvzhodnejša v Evropi in ena največjih.

V kartuziji Pleterje po umetniški  vrednosti, če seveda izvzamemo gotsko cerkev in druge srednjeveške ostaline, izstopa predvsem oprema, ki je bila ob ustanovitvi prinešena iz opuščenih francoskih kartuzij, v vzhodni Franciji. To velja tako za cerkveno opremo, arhiv in knjižnico, kot tudi za večje število slik različnih evropskih mojstrov 17. do 19. stoletja, ki so danes kot Pleterska zbirka na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Od ostale opreme je omembe vredna še sončna ura, ki so jo postavili sredi častnega dvorišča in je prav tako prinešena iz kartuzije Portes. Izdelana je iz brona  in srebra in je pritrjena na kamnit podstavek, ki ga krasijo štirje klesani medaljoni in rastlinje.

Redovno življenje se je ohranilo in skupaj z gospodarsko dejavnostjo predstavlja duhovno in materialno osnovo za prihodnost Pleterij.

V 600 let stari kartuzijski kleti pridelujejo in stekleničijo cviček kot glavno vino kleti in mašno vino, ki je zvrst sort sivi pino, kerner in chardonnay. V boljših letnikih pridelujejo tudi vrhunska sortna vina in penino. Prav tako je v samostanski trgovini moč kupiti različne vrste žganj, čajev, sadja, medu in še več,

Muzej na prostem Pleterje:

Predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Kompleks muzeja sestavlja domačijo srednje velikega kmeta šentjernejskega polja, ki je predstavnica t. i. gručastega tipa domačije. Tvorijo jo prestavljene ali rekonstruirane stavbe in pa prenovljena tlorisna zasnova. Muzej na prostem Pleterje najdete v neposredni bližini Kartuzije Pleterje, 20 km vzhodno od Novega mesta, dolenjske prestolnice.

Ob Kegljevičevi hiši, ki je razglašena za etnološki spomenik so postavljeni tudi pripadajoči gospodarski objekti (toplar, pod, svinjaki, sušilnica za sadje in lan, vodnjak, poljsko stranišče »na štr'bunk«, vrtiček ob hiši, posajena sadna drevesa in lesen mostiček). Vsak zase predstavljajo določeni tip objekta in njegove namembnosti, hkrati pa pričajo tudi o znanju domačih mojstrov ter materialih in tehnikah gradnje v omenjenem obdobju. S predstavljeno nepremično in premično kulturno dediščino je muzej hkrati pokazatelj načina bivanja in gospodarjenja ljudi na domačiji v prejšnjih stoletjih.

V sklopu muzeja lahko najdete še Baničevo hišo, ki služi kot upravna stavba, trgovina s spominki ter sanitarni prostor. Domačija v zadnjih dveh letih spet poskuša oživeti, kot poizkus »živega muzeja« se izvaja program predstavitve posameznih rokodelskih spretnosti, obrtnih dejavnosti, starih šeg, ljudskega petja in godcev, priprava posameznih jedi lokalne kulinarike,... Skozi prireditve se tako v muzeju obuja tudi živa kultura naših prednikov.

V neposredni bližini muzeja je tudi kartuzijanski samostan Pleterje in Jahalna šola Hosta.

Tu se vedno kaj dogaja... Motivi obiskovalcev muzeja so si največkrat zelo podobni. Predvsem jih privlači zgodovinska podoba posameznih objektov, zaradi katere radi obujajo spomine ali pa o dediščini naših prednikov poučujejo otroke sodobnega časa. Skozi prilagojen program se lahko skupina ali posameznik vživita v domače okolje. V miru, pristni naravi in starodavnem ozadju obiskovalce pri sprehodu ali ogledu zmoti le še skupinica domačih živali, zaradi katerih je domačija skoraj čisto oživela.

Turistični informacijski center Šentjernej (tic)

Turistična društva

Za promocijo občine od svoje ustanovitve z aprilom 2003 skrbi Turistično informacijski center Šentjernej. Že več let se v Šentjerneju kaže potreba po ustanovitvi enotne kakovostne turistične ponudbe. Vse večje zanimanje za oglede pri nas in želje obiskovalcev po bogatejši ponudbi kraja sporočajo, da je potrebno v dosedanji turizem vnesti profesionalni, trženjski pristop, ki bo konkurenčnejši ter uspešnejši, če bo povezoval manjše turistične posameznike.

Sedanji trend razvoja podeželskega turizma ter programsko usmerjenost slovenskega  turizma, ki naj več pozornosti posveča kakovosti storitev. Današnja temeljna usmeritev slovenskega turizma predstavlja kombinacije povezane ponudbe, modernost v marketinškem pristopu ter tradicionalnost oz. etnografske prvine. V TIC- u se zavedajo strategije in prihodnosti slovenskega turizma in novih priložnosti v razvoju dolenjskega turizma, na to jih še posebej opozarjajo tuji obiskovalci.

V petletnem obdobju priprav, zbiranju idej in podatkov je projekt o delovanju turističnega informativnega centra le ugledal svojo luč z ustanoviteljem - Občino Šentjernej. Z imenovanim turističnim centrom bo Šentjernej dobil prve vodnike (seminar za lokalne vodnike), turistične publikacije (turistična zloženka Občine Šentjernej, turistični vodnik, turistična brošura, ...). Že pred uradnim poslovanjem TIC-a so pričeli s povezovanjem doslej aktivnih v turizmu med sabo, da bi na ta način pod močnejšo ter jasno podobo vstopili na zahtevne domače in evropske trge. Pripravljajo se na izdajo nekaterih publikacij, v tekočem letu načrtujejo izposojevalnico koles, koordinacijo večjih prireditev v občini (Jernejevo, kmečke igre, Petelinjada), prodajo vstopnic, v njihovih prostorih pa si lahko obiskovalci prek interneta poiščejo potrebne podatke ali pošljejo elektronsko pošto.

Novi TIC Šentjernej najdete v Baničevi hiši muzeja, v neposredni bližini zelo obiskane Kartuzije Pleterje. Iz tega, da se nahaja na turistični točki, kjer se zbirajo domači in mnogi tuji gostje, izhaja njegova prednost v boljši dostopnosti, saj je skupaj z muzejem odprt vse dni v letu od 10. do 18. ure, za informacije pa so v TIC- u Šentjernej na voljo cel dan preko telefona ali elektronske pošte. Iz zbrane baze podatkov vam lahko ponudijo najrazličnejše informacije iz področij- turizma, gospodarstva, zgodovine, kulture, športa, novih poslovnih možnosti, javnih razpisov,... Posredujejo in svetujejo raznim društvom, podjetjem pri promociji ter sodelujejo pri organizaciji prireditev, izletov, razvojnih projektov v občini in širše.

Seveda, se je v času še pred ustanovitvijo lokalnega turističnega informacijskega centra v občini z aktivno in uspešno promocijo, a zgolj s svojim prostovoljnim delom izkazalo Turistično društvo Šentjernej. Danes v kraju deluje še Turistično društvo Zvon in druga s turizmom povezana društva ali organizacije (kulturno- etnološko društvo Gallus Barthollomaeus). Slednje društvo aktivno izvaja selekcije pri vzreji petelinov za novo šentjernejsko sorto- pasmo petelina z imenom Gallus Barthollomaeus.

V občini potekajo nekateri za turizem in gospodarstvo pomembni projekti: Podgorjanska turistična vinska cesta, projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, Dolenjske kolesarske poti, Dolenjski turistični grozd- promovira aktivne počitnice na Dolenjskem.

Programe izletov po Občini Šentjernej v TIC- u prilagodijo želji domačih ali tujih obiskovalcev.  S turistično informacijskem centrom gostom naše občine tako lahko ponudimo več, turistična ponudba je kvalitetnejša in bolj povezana. Turistične storitve v naši občini se opravljajo konkurenčno, s turističnimi vodniki, v več svetovnih jezikih in z ustrezno izobrazbo.

DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V OBČINI ŠENTJERNEJ

Poleg že omenjenih društev, ki predvsem neposredno skrbijo za razvoj turizma v občini, pa v občini deluje še preko 50 društev.

Razdelimo jih na kulturna društva, športna, humanitarna ter druga društva, in sicer: planinsko društvo, dve lovski družini, taborniki, skavti, nogometna društva in klubi, karate klub, atletski klub, teniški klub, šolsko športno društvo, rokometni klub, radioamaterji, društvo upokojencev, društvo Žarek, društvo mučenikov, hortikularno društvo. V občini deluje tudi 10 gasilskih društev in eno gasilska zveza, dva mešana pevska zbora, Šentjernejski oktet, Vinogradniški oktet, Društvo Gallus Bartholomaeus, rogisti, Pihalni orkester Občine Šentjernej.

Občani naše občine so včlanjeni tudi v humanitarna društva, ki imajo sedeže v Novem mestu zaradi številčnosti, kajti tovrstna društva so organizirana v regijah (Dolenjska, Posavje, Bela krajina…).

Društva v občini so poleg svojih dejavnosti aktivna tudi ob enkrat letni akciji ''Moja občina – lepa, urejena in čista''.

Velikokrat letno pa člani društev tudi pripravijo razna tekmovanja, prireditve, proslave, koncerte, predstavitve svoje dejavnosti, skratka zelo pestro društveno življenje je v Občini Šentjernej.

PRIREDITVE V OBČINI ŠENTJERNEJ

Največja prireditev, ki se odvija vsako leto v mesecu avgustu je praznik občine Šentjernej – JERNEJEVO, ki traja 10 dni. Organizirana je povorka vseh društev občine in sosednjih občin, Jernejev sejem, orgelski koncert, dobrodelni koncert, srečanje ostarelih, različna športna tekmovanja, podeljena so tudi občinska priznanja in nagrade, razglašeni so športnica, športnik in športni kolektiv za prejšnje leto. Obiskovalcem se predstavijo domači glasbeni izvajalci, modna revija… Prireditve skupaj obišče preko 10 tisoč ljudi.

Občina slovi po konjih, ki so včasih predstavljali delovno silo za vleko, vožnje, danes pa jih domačiji redijo ljubiteljsko. Nekateri svoje konje trenirajo za nastop na konjskih dirkah doma in drugod.

Znamenite konjske dirke izvirajo iz časa izumitelja ladijskega vijaka Jozefa Ressla (leta 1817 do 1821), ko je tu treniral na dirkalni cesti. Dirkališče je bilo ob sedanji regionalni cesti proti Kostanjevici. Da bi pridobili varen prostor za trening in konjske dirke, so leta 1891 na travniku pri gostilni Bučar ob cesti uredili dirkališče, na katerem so od takrat naprej vse do leta 1938 potekale dirke v Šentjerneju. Leta 1938 je bila zgrajena nova dirkalna proga na skupnem pašniku ob jugozahodnem robu Šentjerneja. Tu so se odvijale dirke vse do leta 1979, ko je Klub za konjski šport dobil to zemljišče v trajno uporabo in izpeljal potrebne rekonstrukcije dirkalne proge, da novi hipodrom ustreza vsem mednarodnim zahtevam. Od 1945. leta dalje so dirkalne prireditve s kasaškimi in galopskimi točkami ter preponaškimi tekmovanji. Udeleženci dirk in njihovi gledalci radi pridejo v Šentjernej, kjer se po koncu tekmovanja prireditev nadaljuje z zabavnim programom in druženjem vseh generacij. Klub za konjski šport, ki vsako leto dvakrat ali trikrat (maja in avgusta, včasih tudi julija) uspešno izpelje organizacijo dirk, deluje že 120 let.

Vsako leto v juniju pri nas poteka Petelinjada- zanimiva prireditev s petelinjimi dirkami. Julija pa se lahko občani pomerijo na kmečkih igrah, ki predvsem pripomorejo k ohranjanju dediščine prednikov naše občine.

Tradicionalna prireditev je tudi 1. maja vsako leto na Javorovici, v hribovski vasici pod Gorjanci. Tu obeležujemo praznik dela ter spomin na padle borce Cankarjeve brigade. Zbere se preko 3 tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije.

Vsako 2. in 4. soboto v mesecu imamo v Občini Šentjernej organizirane sejme, kjer se prodajajo živali, tekstil, bižuterija, kmetijski stroji, gospodinjski pripomočki, sadje, rože

V Šentjerneju smo ponosni, da lahko enkrat letno- v septembru trgamo s potomke najstarejše trte na svetu.

Ob prazniku Sv. Štefana - 26.decembra vsako leto pripravimo t.i. ''Štefan dan'', ki pomeni blagoslov oziroma žegnanje konj. Preko 200 konj se zbere na enem mestu in v povorki gredo skozi Šentjernej do cerkve v Dol. Stari vasi, kjer sledi blagoslov konj in sv. maša. 

Pust, proslave ob matert državnostri

Za dan samostojnosti Slovenije, 25. 6. občina Šentjernej organizira slavnostno akademijo z znanimi nastopajočimi glasbeniki. Ob materinskem dnevu.

ENTENTE FLORALE

Cilji in namen projekta Entente Florale so sorodni ciljem projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna: Cilj delovanja AEFP, ki je strogo neprofitna organizacija, je socialni in kulturni razvoj. Z namenom promocije bolj zelenega in prijaznega okolja v evropskih mestih in vaseh, združenje organizira tekmovanje Entente Florale. Skozi vsakoletno tekmovanje se javne oblasti, privatne organizacije in posameznike spodbuja k sodelovanju pri lepšanju njihovih mest in vasi, izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev in s splošnim spodbujanjem razvoja, ki je ekološko in okoljsko odgovoren; s tem pa se sorazmerno poveča tudi kakovost turistične ponudbe.

Cilji tekmovanja so usmerjeni v povečanje pomena hortikulture, turizma, ekološke osveščenosti in drugih dejavnikov na kakovost bivanja v mestih in vaseh. S sodelovanjem na tekmovanju, kraji pridobivajo:

• povečanje ugleda države, mesta in vasi

• okrepitev odnosov med državami in kraji na področju kulture in turizma

• povečanje pripadnosti kraju

• pospešitev povezovanja krajanov in izboljševanje kakovosti bivanja

• krajani se pričnejo zavedati odgovornosti do lokalnega okolja

Slovenija je v tekmovanje vključena od leta 1998 in od takrat naprej se vsako leto dva izbrana kraja, ki na nacionalnem nivoju, pod okriljem Turistične zveze Slovenije tekmujeta v urejenosti mest in vasi v projektu »Moja dežela- lepa in gostoljubna«, udeležita tudi evropskega tekmovanja Entente Florale ali svetovnega »Nations in Bloom«. S sodelovanjem na uglednih mednarodnih evropskih in svetovnih tekmovanjih v urejenosti krajev je dobilo naše državno tekmovanje tudi mednarodne razsežnosti in potrditev. Projekt »Moja dežela - lepa in gostoljubna« je postal pomemben del promocije naše države v svetu. Pomen domačega tekmovanja pa je identičen pomenu mednarodnega tekmovanja z imenom Entente Florale. To je eden najboljših dosežkov in dokazov pravilnosti naših prizadevanj. Projekt nam tudi omogoča izmenjavo in primerjavo izkušenj v urejanju okolja z drugimi evropskimi in svetovnimi državami. Pretekla tekmovanja so bila odmevna, krajani in meščani pa navdušeni nad izvedbo tekmovanj.

Kraje ocenjuje posebno določena komisija, ki jo predstavlja po en član iz vsake sodelujoče države v tekmovanju. Slovenijo v tekmovanju kot žirant predstavlja gospod Anton Schlaus, arhitekt, drugače pa so vsi člani komisije strokovnjaki na okoljevarstvenem področju. Člani žirije si v pomladno - poletnih mesecih ogledajo vseh 12 sodelujočih mest in vasi, vsak poda svojo oceno, nato pa skupaj presodijo, katero mesto si zasluži najboljša priznanja. Razglasitev najboljših pa je vsako leto na Zaključni prireditvi in podelitvi priznanj.

V letu 2004 se bomo na tekmovanju Enetnte Florale pomerili Šentjernejčani.