lončarstvo pungerčar

Obrtna dejavnost v klasičnem, tradicionalnem pomenu, se deli na domačo in umetnostno obrt. Pri Jožetu Pungerčarju je ta meja skorajda zabrisana, kajti njegovi izdelki sodijo v sam vrh slovenskega ločnarstva in je vsak zase svojevrstna umetnina.

Daleč naokoli pa je Šentjernej poznan po lončarskih izdelkih lončarja Pungerčarja iz Gruče (majolike, latvice za mleko, sklede različnih velikosti z okraski in brez njih, posode za lončnice, modeli za kolače, petelinčki - tudi piskajoči...).

Jože Pungerčar je maja 2004 na bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Ljubljani v družbi samih vrhunskih mojstrov prejel posebno priznanje "Zlata vitica"

Lončarska delavnica na Gruči deluje že vse od leta 1906.

Izdelujemo vse tradicionalne izdelke, ki so še vedno v uporabi v gospodinjstvu (poliči, sklede, latvice za mleko, razni pekači, modeli za potice, krmilniki za zajce, razni spominki, petelinčki piščalke, različni ostali izdelki - tudi po naročilu).

Izdelujem opa tudi značilne šentjernejske peteline v obliki različnih velikosti majolk ali pa kot okras za na streho.

Naše izdelke izdelujemo ročno, na kolovratu, enako kot pred petdeset in več leti, žganje izdelkov pa poteka v sodobnih električnih pečeh pri temperaturi 1100 °C.

Naši izdelki imajo tudi ustrezen certifikat o uporabnosti.

PRIZNANJA IN NAGRADE:

15. razstava domačih in umetnostnih obrti na Ljubljanskem gradu

Vrhunska rokodelska ustvarjalnost po dveh letih spet v prestolnici

Ljubljanski grad je skoraj ves letošnji maj nudil izdelovalcem domačih in umetnostnih obrti svoje razstavne prostore, kjer so postavili na ogled vse, kar je v dveh letih novega nastalo na tem področju rokodelskega ustvarjanja, ki korenini iz bogate nacionalne dediščine.

Bienalna razstava domače in umetnostne obrti se je po aprilski predstavitvi v domicilnem Slovenj Gradcu, kjer so se leta 1977 razstave tudi začele, maja preselila še v prestolnico. V Ljubljani, kjer je bila prvič leta 1994 v Cankarjevem domu, ima od leta 1996 svoj stalni prostor na Ljubljanskem gradu. Na grajskem prizorišču je bila sicer zasnovana drugače kot v Slovenj Gradcu, obakrat pa so jo skupaj postavili ter gmotno in organizacijsko podprli poleg Obrtne zbornice Slovenije in njene sekcije za domačo in umetnostno obrt (vključno s strokovno komisijo za ocenjevanje izdelkov) še oddelek za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete in Festival Ljubljana, pri organizaciji razstave pa je seveda sodelovala tudi Mestna občina Ljubljana. Izdatno finančno pomoč razstavi pa je napovedalo tudi ministrstvo za gospodarstvo.

Praktično je bila ljubljanska razstava po obsegu in izdelkih identična slovenjegraški, razlikovala pa se je v postavitvi. Postavili so jo namreč na dveh prizoriščih, v galeriji S pod grajskim dvoriščem in v veliki dvorani Karamete; za razporeditev eksponatov so poskrbeli sekretar sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Goran Lesničar - Pučko, prof. dr. Janez Bogataj in njegovi študenti četrtega letnika etnologije. Poleg tega pa je bilo na dvorišču postavljenih še nekaj delavnic, v katerih so svoje mojstrstvo obiskovalcem prikazovali tudi nekateri dobitniki Zlate vitice, najvišjih priznanj na področju domače in umetnostne obrti, ki jih vsaki dve leti izbere posebna strokovna komisija. Na otvoritveni slovesnosti, kjer so zbranim spregovorili predsednik OZS Miroslav Klun, ljubljanski podžupan Miloš Pavlica in prof. dr. Janez Bogataj, so tudi uradno podelili Zlate vitice. Ker smo dobitnike podrobneje predstavili že v prejšnjem Obrtniku, jih tokrat le še enkrat naštejmo: Jože Pungerčar (lončarstvo, Šentjernej na Dolenjskem), Franc Grom (okraševanje velikonočnih pirhov, Vrhnika), Franc Jaklič (suha roba, Sajevec pri Ribnici na Dolenjskem) in Stojan Višnar (vitraži in oblikovanje stekla, Vrba na Gorenjskem).

Dogajalo pa se ni le na razstavi na vrhu grajskega griča, pač pa tudi ob njegovem vznožju na Prešernovem trgu in na osrednji ljubljanski tržnici, kjer so bile prav tako postavljene stojnice, na katerih so se predstavljali mojstri teh obrti.

Povzeto po reviji Obrtnik: http://www.ozs.si/obrtnik/rubrike/2004-06/duo.htm 

Predstavitev nagrajenca:
Jože Pungerčar nadaljuje bogato družinsko lončarsko dediščino v Gruči pri Šentjerneju na Dolenjskem. V očetovi lončarski delavnici se je naučil vseh temeljnih veščin klasičnega lončarja in po starem, preverjenem rokodelskem pravilu presegel svojega učitelja.

Pungerčar je prav gotovo vodilni slovenski lončar na področju izdelovanja lončenih skled na lončarskem kolovratu. Sklede so okrašene z brezhibnimi ornamenti, ki le še potrjujejo vrhunsko mojstrstvo lončarja, njegove oblikovalske in ročne spretnosti. Tudi ostali lončarski izdelki sodijo v vrh slovenske lončarske dediščine, ki se odpira v sodobnost.

Povzeto po reviji Obrtnik: http://www.ozs.si/obrtnik/ (Arhiv - št. 5, maj 2004), kjer si lahko ogledate, v družbi kakšnih mojstrov se je znašel naš Jože!