|
|
|
kmetijstvo v občini šentjernej
|
|
07-09-2007 - Dodan Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Šentjernej za programsko obdobje 2007 - 2013
KMETIJSTVO
V OBČINI ŠENTJERNEJ
Občina
Šentjernej je pretežno agrarna občina, saj se veliko občanov ukvarja s
kmetijsko dejavnostjo.
Skupna
površina občine Šentjernej, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v
uporabi, je 5.871 ha, medtem ko okoli 720 kmetijskih gospodarstev v občini
obdeluje skupno 3.300 ha kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da eno kmečko
gospodinjstvo obdeluje v povprečju 4,6 ha. Večina kmetijskih zemljišč
v uporabi na območju občine Šentjernej je v lasti družinskih kmetij
Območje
Občina Šentjernej zaradi reliefnih in pedoloških značilnosti tal ni
enovito. Razdelimo ga na več manjših območij, in sicer na nižinsko
območje –Šentjernejsko polje, ki je mestoma poraslo s slabim gozdom in
zastopano z različnimi kmetijskimi kulturami. Nato je podgorjanski del, ki predstavlja reliefno zelo razgibano območje, ki je pretežno
poraščeno z gozdovi in košenicami ter delno z njivskimi površinami.
V
Občini Šentjernej ima v posesti njive 685 kmetij. Glavnina pridelovanja
poljščin in krme na kmetijah je samooskrbnega značaja, pridelujejo se
koruza, sledita ji pšenica in ječmen, ostalih poljščin se prideluje v
manjši količini. S pridelavo zelenjave se v občini ukvarja 305 kmetij,
in sicer na 13 ha.
V
preteklosti so bile na območju šentjernejskega polja izvedene komasacije
in druge zemljiške operacije na 1600 ha kmetijskih zemljišč. Prav tako
sta bila v preteklosti izvedena dva obsežnejša projekta namakanja v
skupni površini 300 ha.
V
Občini Šentjernej je skupaj 34,9 ha intenzivnih nasadov sadnega drevja, prevladujejo jabolka, hruške,
orehi, breskve in češnje.
V
naših klimatskih razmerah so za vinogradništvo primerna tista zemljišča,
ki ležijo na nadmorski višini od 230 do 500 m, so nagnjena in imajo
ugodno ekspozicijo (J, JV, JZ). Izrazit problem vinogradništva je
razdrobljenost vinogradniških površin, kar posledično povzroča skupaj
s strmimi legami vinogradov zahtevno in drago pridelavo grozdja in vina. Na območju Občine Šentjernej se z vinogradništvom ukvarja 625 kmetij,
ki obdelujejo skupaj 154 ha vinogradov.
V
Občini Šentjernej je živinoreja ena od najpomembnejših kmetijskih
panog. Z živinorejo se ukvarja 649 ali kar 90,6 % vseh kmetij. Naravne
danosti, konfiguracija terena in velik delež travnatih površin
pogojujejo obseg živinoreje. Med posameznimi vrstami domačih živali
prevladuje govedo in prašiči. V zadnjih letih se ponovno uveljavlja že
tradicinalna konjereja in reja drobnice, nekaj kmetij se ukvarja z vzrejo
perutnine, damjakov, kunčjerejo in ribogojstvo.
Med vrstami dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju občine pa je najbolj razširjena najstarejša oblika te dejavnosti – to je turizem na kmetiji.
V polovici stoletja po
drugi svetovni vojni se je v teh dejavnostih mnogo spremenilo.
Obdelovanje zemlje, spravljanje pridelkov s polja, košnja in
spravljanje sena mehanizirano, opustili pa so nekatere kulture: rž,
proso,. ajdo, oves, lan, konopljo, od okopavin pa peso, repo in
korenje, kar zahteva mnogo ročnega dela. Gojijo pa pšenico, ječmen
in koruzo, ki je namenjena v največji meri živinoreji.
Reja
govedi je podlaga poljedelstvu, ker oskrbuje zemljo z gnojem.
Velikost in vrednost posameznega gospodarstva se je v preteklosti
ocenjevala po številu govedi, zlasti krav. Dobra krava mlekarica je
bila velika vrednost za kmetijo. Število govedi je bilo vezano na
velikost kmetije, zlasti travnikov, ki dajejo krmo. Tiste kmetije,
ki imajo danes dovolj svoje hrane za govedo, se večinoma usmerjajo
v proizvodnjo mleka in mesa. Manjše kmetije so samooskrbne. Za živinorejo
in izboljšanje pasem skrbi veterinarska služba.
Pred
drugo svetovno vojno je bila na šentjernejskem območju zelo
razvita svinjereja, ki je prinašala rejcem precej dohodkov.
Tedenski sejmi v Novem mestu, kamor so vozili naprodaj pujske
odojke, so privabljali kupce iz vse Dolenjske in sosede izza
Gorjancev. V zadnjih letih se sejmi obnavljajo
in so se preselili v
Šentjernej.
Obnavlja se tudi konjereja, nekdaj za to dolino tako značilna dejavnost.
Razvoj
konjereje je pospeševala že avstroogrska vojska, ki je dajala rejcem
odslužene plemenske kobile. Strokovnjaki so izbrali njihova najboljša
žrebeta in so jih nekaj časa redili v Čampatovem hlevu ter na pašniku,
dokler niso bila godna za vojsko. Ostala žrebeta pa so ostala
rejcem brezplačno.
Konji
so bili na kmetijah nepogrešljiva delovna sila za vleko, za vožnje,
pa tudi za javni promet, dokler ni bilo avtomobilizma. Danes uvajajo
in redijo športne pasme za jahanje (okoli 40 rejcev) in delovne
pasme za razplod žrebet, ki jih rejci prodaja
V
zvezi s konjerejo je delovala sedlarska obrt, ki se danes tudi
obnavlja, ker opremlja konje. Kolarska obrt je izdelovala vozove,
kovaška jih je okovala, potrebna pa je bila tudi za podkovanje
konj, kakor še danes. Za prehrano konj so kmetje sejali in gojili
deteljo in oves na večjih površinah kakor danes.
Vinogradništvo je tudi značilna dejavnost na tem območju. Vinogradi so zasajeni v pasu, ki je s spodnjim robom nekaj 10 m nad dnom dolin in kotlin, njihov zgornji rob pa sega do 400 m nadmorske višine. V tem pasu je zmanjšana nevarnost pomladanske pozebe. Vinogradniška področja so: Sončnik, Vajndol, Tolsti vrh, Hrib, Stražnik, okolica Pleterij, prisojna Hrvaška gora in druga.
Vinski pridelek je namenjen pretežno domači porabi, nekateri vinogradniki pa vinograde obnavljajo in uvajajo nove sorte, tudi za prodajo. Gojijo pa tudi še stare, uveljavljene, za "cviček".
Namesto zidanic so zrasle po vinogradih počitniške hišice.
NAVODILA
ZA IZVAJANJE UKREPA ''PODPORA IZVAJANJU EU
STANDARDOV NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH''
Z
vstopom Slovenije v EU so tudi za slovenske kmete začeli veljati
standardi, ki jih zahteva evropska zakonodaja. V obdobju petih let, ko
postane standard obvezujoč za kmete, lahko ti prejmejo posebno podporo za
tiste standarde, ki so vključeni v poseben ukrep v okviru Programa
razvoja podeželja. V ukrepu podpore izvajanju EU standardov na kmetijskem
gospodarstvu so predvidena sredstva za podporo kmetijskim gospodarstvom (v
nadaljevanju KMG) za pokrivanje nastalih stroškov in zmanjšanja
dohodka zaradi izvajanja standardov oziroma investicijskih stroškov
za prilagoditev KMG EU standardom.
V letu 2004-2006 se dodelijo sredstva za izvajanje in prilagajanje naslednjim standardom:
-
Nitratna direktiva
-
Varstvo kmetijskih rastlin
-
Varnost in zdravje pri delu
Za vse tri standarde se lahko vlaga zahtevke za izvajanje standarda. Pri standardu Nitratna direktiva pa je možno uveljavljati tudi plačila za standardne investicijske stroške za prilagoditev standardu.
1 NITRATNA DIREKTIVA
1.1
Izvajanje standarda
Pri izvajanju standarda nitratna direktiva morajo upravičenci izpolnjevati naslednje zahteve:
- letna količina uporabljenega organskega dušika mora biti manjša od 170 kg na ha (v izračunu se upošteva število vseh živali na KMG oziroma vsa uporabljena količina živinskih gnojil in vsa kmetijska zemljišča v uporabi),
- skladiščni prostor za gnoj, gnojnico ali gnojevko mora biti zgrajen vodotesno
- kapaciteta skladiščnega prostora za živinska gnojila mora zadoščati za najmanj 6 mesecev
- za živali, ki se pasejo večji del leta (8 mesecev ali več) morajo skladiščni prostori za živinska gnojila zadostovati najmanj za 4 mesece,
- gnojiti je mogoče le na osnovi analize tal in gnojilnega načrta za vse površine, na KMG, na katerih gnojite z živinskimi gnojili,
- gnojenje je treba opraviti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
KMG, ki redijo živali in izpolnjujejo določila standarda (upravičenci), lahko uveljavljajo sredstva za izvajanje standarda. Tudi KMG z rastlinsko proizvodnjo, ki ne redijo živali a uporabljajo živinska gnojila najmanj na 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, lahko uveljavljajo sredstva iz tega naslova. Dejansko porabo teh gnojil morajo dokazati z dokazili (dobavnica, račun,…) o nabavi živinskih gnojil ali z veljavno pogodbo, ki jo sklenejo z dobaviteljem teh gnojil.
1.2
Investicije za prilagoditev standardu
KMG, ki še ne zadostujejo pogojem standarda in v triletnem obdobju po uveljavitvi standarda investirajo v ta standard, lahko v tem času uveljavljajo sredstva za investicije v prilagoditev standardu.
Za 1 GVŽ mora biti zagotovljeno najmanj 3,5 m2 gnojišča (če je višina kupa 2 m ali 7 m3 prostora, če je višina kupa drugačna) in 2 m3 jame za gnojnico ali 8 m3 jame za gnojevko.
Plačila za standardne investicijske stroške, za izgradnjo ustreznih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, se izplačajo po enotni višini 154.300 SIT na GVŽ in sicer največ do obremenitve 1,9 GVŽ na ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Plačila so standardizirana (pavšalna) in se izplačajo po izvedeni investiciji.
1.3
Upravičenost do podpore
KMG so upravičena do:
- standardnih plačil za najmanj 1 GVŽ/KMG in največ za število GVŽ, ki pomeni obremenitev 2,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma 2 GVŽ/ha, če gre za rejo prašičev ali perutnine ali za mešano rejo,
- standardnih plačil v rastlinski proizvodnji, če se živinska gnojila uporabljajo najmanj na 1 ha kmetijskih zemljišč in ne redijo živali,
-
standardnih investicijskih plačil za najmanj 1GVŽ/KMG in
največ za število GVŽ, ki predstavlja obremenitev 1,9 GVŽ/ha
kmetijskih zemljišč v uporabi na KMG; KMG mora rediti živino še
najmanj 5 let po prejemu standardnih investicijskih plačil.
KMG
ne more v istem letu za isti standard uveljavljati standardnih plačil in
standardnih investicijskih plačil.
V
ukrep prilagajanja standardu nitratna direktiva so zajete samo sanacije
obstoječega stanja na KMG glede na dejanski stalež živali na dan 01.04.
tekočega leta in je razviden iz osnovnega obrazca zbirne vloge »B –
osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu – stalež živali«.
Vlagatelj se mora z izjavo obvezati, da mu bo sanacija zagotovila dovolj kapacitet za čas trajanja ukrepa.
Če je KMG kdajkoli dobilo podporo iz javnih sredstev občine, Republike Slovenije ali EU za naložbe v hlev s pripadajočimi skladiščnimi prostori za živinska gnojila ali samo za ta skladišča tudi ne more biti prejemnik podpore iz tega ukrepa. Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo občine iz katerega je razvidno, da za ta namen ni nikdar prejel podpore iz občinskih sredstev.
1.3.1
Dodatni pogoji
Pogoj za vstop v ukrep izvajanja EU standarda, je izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju in sicer na podlagi analize tal in gnojilnega načrta. Vlagatelj mora imeti opravljene analize tal za vse površine, ki jih gnoji (z upoštevanjem dejanske rabe, naravnih danosti in tehnologije).
KMG, ki uveljavlja plačila za investicijske stroške, mora navedene zahteve izpolnjevati najkasneje ob zaključku investicije.
KMG,
s hlevi na nastilj in ločenim zbiranjem trdnih in tekočih izločkov,
lahko skladno s potrebami investirajo v izgradnjo gnojišča ali gnojnične
jame. Taka KMG so upravičena le do delne podpore za standardne
investicijske stroške in sicer 75% skupnih investicijskih stroškov pri
gradnji gnojišča in 25% pri gradnji gnojnične jame.
1.4 Trajanje podpore
Upravičenci so do plačil za izvajanje standarda upravičeni največ 5 let. V prvem letu uveljavljanja plačil so upravičeni 100% višine plačil (50.000 SIT/GVŽ ali 8.600 SIT/ha za rastlinsko proizvodnjo), v naslednjih letih pa se ta plačila postopno znižujejo in dosežejo:
- 80% v drugem letu,
- 60% v tretjem letu,
- 40% v četrtem letu,
- 20% v petem letu.
Plačila so standardizirana (pavšalna) in se izplačajo do maksimalne skupne višine 2.000.000,00 SIT letno. Če KMG uveljavlja podporo za več standardov, se podpore seštevajo do zgornje meje 2 mio SIT.
Plačila
za standardne investicijske stroške, ki jih KMG uveljavlja v triletnem
investicijskem obdobju, so standardizirana (pavšalna) in se izplačajo do
maksimalne skupne višine 5 mio SIT letno.
1.5
Nadzor
Kmetijski svetovalec mora popisati obstoječe stanje ter izračunati manjkajoče kapacitete glede na stalež iz B obrazca zbirne vloge.
Vlagatelji morajo izračune kmetijskih svetovalcev hraniti še 4 leta po zaključku ukrepa.
Vsak
upravičenec, ne glede na vrednost investicije, mora ARSKTRP sporočiti
datum zaključka investicije na obrazcu »Sporočilo o zaključku
investicije«. Po zaključku investicije mora vse investicije, ki
presegajo 2.000.000 SIT, pregledati kmetijski inšpektor na kraju samem
preden se novozgrajene skladiščne prostore začne uporabljati. Pri
več let trajajoči investiciji (maksimalno 3 leta) mora inšpektor
pregledati ali je bila investicija začeta in nato vsako leto preveriti
ali delo poteka. Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo in račune
s katerimi izkazuje, da je investicija v teku.
2
ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
2.1
Potrebna dokazila
Upravičenci morajo pri uveljavljanju plačil za ta standard priložiti zahtevku kopijo potrdila o pridobitvi znanja o varstvu rastlin za izvajalce ukrepov varstva rastlin in kopijo poročila o pregledu naprave. KMG, ki najemajo izvajalca, morajo od njega pridobiti kopijo dokazila o pregledu in brezhibnosti naprave za nanašanje FFS, katere priložijo zahtevku. Vsi morajo omenjena dokazila (original ali kopija) hraniti tudi doma, kot prilogo evidenci o uporabi FFS.
2.2
Plačila
Plačilo
v znesku 43.200 SIT/KMG se dodeli kmetijskim gospodarstvom ki
izpolnjujejo in izvajajo zahteve standarda.
3
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Upravičenci
za podporo izvajanju tega standarda so kmetje in člani njihovih
gospodarstev, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali
glavni poklic in so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje, ne
glede na obseg pravic, ki izhajajo iz tega zavarovanja (tudi tisti, ki so
samo zdravstveno zavarovani). Za člane kmetijskega gospodarstva se štejejo
vse osebe, ki v okviru tega gospodarstva opravljajo kmetijsko dejavnost
kot edini ali glavni poklic. Sezonski delavci in delavci na kmetiji, ki
niso člani kmetijskega gospodarstva, niso upravičeni do podpore.
Pri izvajanju standarda varnost in zdravje pri delu morajo upravičenci upoštevati, da je treba:
· pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji,
· zagotoviti, da so delavci usposobljeni za varno in zdravo delo,
· zagotoviti kontrolo, testiranje in meritve delovne opreme in pripomočkov,
· zagotoviti zdravniške preglede delavcem, zaposlenim na kmetiji.
Na KMG, ki uveljavljajo plačila za izvajanje standarda, morajo vse osebe, ki so obvezniki po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, izpolnjevati zahteve standarda. Za KMG mora biti izdelana izjava o varnosti z oceno tveganja, opravljene morajo biti meritve delovne opreme in delovnega okolja, nosilec KMG pa mora imeti opravljen splošni osnovni tečaj o varnem in zdravem delu in opravljen zdravniški pregled, vsak naslednji delavec na gospodarstvu pa mora imeti opravljen ali splošni ali pa specialni tečaj iz varnosti in zdravja pri delu kot npr. tečaj za varno delo z motorno žago, tečaj za varno delo s traktorjem v gozdu ipd. ter opravljen zdravniški pregled. Če je oseba, ki je nosilec KMG, v delovnem razmerju izven svojega gospodarstva ali opravlja nekmetijsko dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, mora imeti vsaj eden od delavcev (katerikoli član KMG, ki izpolnjuje pogoje) na tem KMG opravljen splošni tečaj ostali (če jih je več) pa imajo lahko specialne tečaje, vsi pa morajo imeti opravljen zdravniški pregled.
3.2
Potrebna dokazila
Za uveljavljanje plačil za ta standard je treba zahtevku priložiti:
a)
fotokopijo izjave o varnosti,
b)
fotokopijo dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo za
vsakega delavca,
c)
fotokopijo zdravniškega spričevala za vsakega delavca,
d)
fotokopijo dokazila o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oz.
o zdravstvenem zavarovanju za vsakega delavca.
3.3
Plačila
Kmetijska gospodarstva, ki izvajajo standard so upravičena do naslednjih zneskov podpore:
· 230.000 SIT na prvega delavca (nosilec ali katerikoli član KMG)
·
65.00SIT za drugega in vse naslednje delavce.
Vsaka
kmetija, ki se bo odločila za črpanje teh sredstev mora imeti ob oddaji
vloge izdelan vsaj en gnojilni načrt. Iz tega sledi, da je smiselno vzeti
vzorce za analizo tal po strniščih in jih poslati v analizo.
Vsa dodatna pojasnila
in obrazce lahko dobite na KGZS - Zavod Novo mesto, Izpostava Novo
mesto, Trubarjeva 5, 8310 Šentjernej ali na tel. 07/393-27-95; od 1.9.
2004 do 15.11.2004.
KGZS
– Zavod Novo mesto
Izpostava Novo mesto
Mojca Hrovat ing. kmet.
Predstavitev uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2003
Kmetijska gospodarstva, ki bodo v letu 2003 uveljavljala kakršenkoli ukrep kmetijske politike, morajo zahtevek vložiti od 20. marca do 30. aprila 2003. Posredovati morajo podatke o kmetijskem gospodarstvu, nosilcu kmetije, staležu živali in vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi.
Obrazci:
A
- Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003,
B - Osnovni podatki za leto 2003 - stalež živali,
C - Podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2003 (v letu 2003
je potrebno vpisati vse parcele, ki jih ima KMG v lasti in najemu, tudi
gozdne površine).
Zahtevki:
-
D - Zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2003,
- Zahtevek za premijo za bike in vole ter klavno premijo za govedo in
klavno premija za teleta,
- Zahtevek za premijo za krave dojilje,
- Zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo,
- Zahtevek za premijo za ovce in koze,
- Zahtevek za izplačilo podpore za kobile za vzrejo telet.
Zbirno vlogo mora upravičenec v roku od 20. marca do 30. aprila 2003 poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: »zbirna vloga«. Upravičenci, ki bodo v letu 2003 v skladu s to uredbo uveljavljali neposredna plačila na površino, morajo na kopije katastrskih načrtov vrisati posamične dejanske vrste rabe kmetijskih zemljišč (njiva, travnik, ipd.) in vrste kmetijskih rastlin (koruza, sladkorna pesa, pšenica, ipd.). Kopije katastrskih načrtov so sestavni del vloge in jih hrani nosilec kmetijskega gospodarstva doma. Prav tako mora hraniti kopijo celotne vloge še 4 leta.
Neposredna plačila na površino
Višine
neposrednih plačil v letu 2003:
- 57.500 sit/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;
- 57.500 sit/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo),
tritikalo, oves, ječmen in proso;
- 57.500 sit/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko
lupino;
- 57.500 sit/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;
- 57.500 sit/ha za oljno ogrščico;
- 56.000 sit/ha za sladkorno peso.
Strnjena površina posamezne poljščine (poljina) znaša vsaj 0,20
ha, ta omejitev pa ne velja za oljne buče.
Posebna premija za bike in vole ter klavna premija
Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev, višina sredstev, roki in zahtevana dokazila za posebno premijo za bike in vole ter klavno premijo za telice so opredeljeni v predpisu o ureditvi trga za goveje meso. Zahtevek se vlaga na posebnem obrazcu Zahtevek za posebno premijo za bike in vole ter klavno premijo za telice. V letu 2003 je višina premije za bika 36.000 sit, za vola pa 26.000 sit.
Klavna premija za klavno govedo ter za klavna teleta se uveljavlja ob zakolu ali izvozu živali. Klavno govedo mora biti ob zakolu ali izvozu staro najmanj osem mesecev, klavna teleta pa več kot en in manj kot sedem mesecev ter morajo ob zakolu tehtati manj kot 160 kg ohlajene klavne mase oziroma največ 290 kg žive mase.
V letu 2003 je višina klavne premije za klavno govedo 13.800 sit, za klavna teleta pa 8.600 sit. Proizvajalec, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo za klavno govedo, je za te živali upravičen tudi do dodatnega plačila, razen za klavna teleta v znesku 5.100 sit na žival.
Zahtevek za klavno premijo in za posebno premijo se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2003 na agencijo, in sicer:
-
za obdobje od 1. januarja do 30. junija: v roku od 1. julija do 15.
julija;
- za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 15.
oktobra;
- za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15.
decembra;
- za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 15.
januarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev
premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol
oziroma izvoz živali izvršen.
Premija za krave dojilje
Upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu Zahtevek za premijo za krave dojilje, ki je sestavni del zbirne vloge in vsebuje tudi izjavo upravičenca, da bodo živali ostale na kmetijskem gospodarstvu za celotno obvezno obdobje reje in izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji za uveljavljanje premije. Če se lokacija v obdobju obvezne reje spremeni, mora upravičenec v osmih dneh spremembo prijaviti agenciji na predpisanem obrazcu. Zahtevek se vlaga skupaj z zbirno vlogo od 20. marca do 30. aprila 2003.
Višina premije za kravo dojiljo v letu 2003 je 34.500 sit.
Premija za ovce in koze
Zahtevek
za premijo za ovce in koze mora biti potrjen s strani območnega
kmetijskega zavoda. V primeru, da posamezni rejci redijo manj kot 10 živali,
lahko uveljavljajo premije kot skupnost proizvajalcev na predpisanem
obrazcu.
V letu 2003 je višina premije za ovco 3.600 sit. Za proizvajalce, ki tržijo
ovčje mleko in mlečne proizvode, je višina premije za ovco 2.900 sit.
Višina premije za kozo v letu 2003 znaša 2.900 sit.
Dodatno premijo za ovco in kozo, ki znaša 1.200 sit, lahko uveljavljajo KMG, ki ležijo v območjih z omejenomožnostjo za kmetijsko dejavnostjo.
Premija za kobile za vzrejo žrebet
Zahtevek
mora biti potrjen s strani Republiške selekcijske službe v konjereji
oziroma območnega kmetijsko-gozdarskega zavoda.
V letu 2003 je višina neposrednega plačila iz tega člena 25.000 sit na
žival.
Ekstenzifikacijska premija
Do
te premije je upravičen proizvajalec, ki za leto 2003 prejme posebno
premijo oziroma premijo za krave dojilje (krmne površine na KMG morajo
vsebovati 50 % pašnikov) in krave molznice (samo za KMG v hribovskih in
gorskih območjih) in ima na kmetijskem gospodarstvu obremenitev krmnih
površin nižjo ali enako 1.4 GVŽ/ha.
Višina ekstenzifikacijske premije v letu 2003 je 17.300 sit.
Ukrepi EKO1
Namen
ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih
razmer.
Do izravnalnih plačil so upravičena kmetijska gospodarstva v gorsko višinskem
območju in strme kmetije, v gričevnato hribovitem območju, kraškem
območju in drugih območjih z omejenimi možnostmi zaradi težjih
pridelovalnih razmer.
Višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v
rabi znaša:
-
gorsko višinska 19.000 sit/ha;
- strma 18.500 sit/ha;
- gričevnato hribovita 13.500 sit/ha;
- kraška 15.500 sit/ha;
- druga 12.500 sit/ha.
Upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu D.
Okoljski kmetijski program - SKOP
Upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu D - Zahtevek za neposredna plačila na površin za leto 2003, ki je sestavni del zbirne vloge ter predpisanih dokazil.
Če se uveljavljajo sredstva za trajne nasade, je potrebno uporabljati dodeljene identifikacijske številke trajnih nasadov (številka vinograda iz RPGV - MID-vinograda, MID-sadovnjaka, in druge). Za sadovnjake, ki še nimajo dodeljenih identifikacijskih številk, se zbirni vlogi priloži predpisani obrazec Podatki o sadovnjaku.
Dodatna pojasnila o novostih in spremembah v okviru SKOP-a bodo predstavljena na inštruktaži.
Za pomoč kmetom pri izpolnjevanju obrazcev za pridobitev subvencij 2003 bo potekala inštruktaža, ki bo v torek, 25. marca, ob 19. uri v Gostilni Jernejev hram v Šentjerneju, kjer bomo sprejemali naročila za izpolnjevanje obrazcev.
Vse, ki želite pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, pozivamo, da se v naši pisarni Kmetijske svetovalne službe na Trubarjevi 5 v Šentjerneju oglasite vsak delavnik od 7. do 14. ure.
Če kmetijski svetovalec nudi pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge, znaša prispevek upravičenca 3.500 sit za porabo časa do vključno 1 ure in 4.000 sit za porabo časa nad 1 uro.
Za izpolnjevanje boste potrebovali: posestni list, kopije katastrskih načrtov (mapne kopije), zbirno vlogo, ki jo boste dobili po pošti, register goveda, za tiste, ki boste uveljavljali premijo za krave dojilje, fotokopijo bančnega računa nosilca KMG.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. 07/ 393 27 95.
KGZS Zavod Novo mesto
Izpostava Novo mesto
Mojca Hrovat inž. kmet
