kulturno in etnološko društvo gallus bartholomaeus

Društvo Gallus Bartholomaeus

Ob desetletnem delovanju kulturnega in etnološkega društva lahko na kratko predstavimo zanimivo in bogato vsebino, dosežke in prizadevanja, ki jih je društvo Gallus Bartholomaeus uspelo doseči, na različnih področjih svojega delovanja. Organizacija in izvedba prek 90 prireditev s kulturno, etnološko, kmetijsko in športno vsebino, če naštejemo le nekatere:  Tradicionalno Koledovanje treh kraljev, fotografske razstave, Prešernovi večeri, pustovanje, Akademije ob dnevu državnosti, samostojni koncerti dekliške vokalne skupine Beli cvet, literarni večeri, predstavitve izidov knjig, slikarske kolonije, kresovanja, srečanja pritrkovalcev, izvedba petelinjih dirk in razstave petelinov, trgatev potomke trte z lenta, zaključki letine na šentjernejskem sejmu, Miklavževi večeri, okrogle mize in predavanja. Med posamezni projekti, na področju ohranjanje etnološke dediščine je bil zagotovo najuspešnejši projekt Lojtrnik, na področju kmetijstva oblikovanje pasme Šentjernejskega petelina, na področju  kulture izdaja CD zgoščenke pritrkovalskih melodij, izdaja razglednice ob petelinjem prazniku, registracija blagovne znamke in še bi lahko naštevali.  Pri izvedbi svojih projektov s katerimi so prispevali k ohranjanju in dvigu kvalitete življenja v prostoru, so uspeli vzpostaviti tesno sodelovanje z različnimi ustanovami, institucijami in posamezniki. Med njimi so najpomembnejša: Sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – vključitev oblikovanja nove pasme Šentjernejskega petelina v državni selekcijski program, podpisana pogodba o sodelovanju z Biotehniško fakulteto univerze v Ljubljani, pogodba o sodelovanju s centrom biotehnike in turizma, kmetijsko šolo Grm iz Novega mesta,sodelovanje s znanstveno raziskovalnim centrom pri Glasbeno narodopisnem inštitutu SAZU v Ljubljani, Slovenskim Etnografskim muzejem, oddelkom za Etnologijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, Agencijo za kmetijske trge pri MKGP, Kmetijsko gozdarsko zbornico RS, javnim skladom republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti v Ljubljani, Uradom RS za intelektualno lastnino. Društvo sodeluje z domačo občino Šentjernej, občino Škocjan, občino Polzela, javnim zavodom za turizem mestne občine Maribor, ter turističnim društvom Polzela, turističnim društvom Straža, društvom Slovensko Poljskega prijateljstva, društvom malih pasemskih živali Novo mesto in številnimi domačimi društvi v občini Šentjernej. Društvo ima podpisano pogodbo z občino Šentjernej za skrbništvo-patronat nad potomko tre z Lenta. Društvo Gallus Bartholomaeus je edino društvo v občini Šentjernej in eno redkih v državi, ki se ukvarja z razvojnim projektom in je pri Uradu za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo uspelo v decembru leta 2005 zaščititi blagovno znamko šentjernejskega petelina - GALLUS BARTHOLOMAEUS. Blagovno znamko, s katero se uveljavljajo višji standardi promocije in izvedbe predstavljene vsebine so podelili: Zdravku Tomaziniju iz Kočevja, za izdelovanje kovinskih skulptur petelina, Lončarki Silviji Goršin za izdelovanje Lončenih petelinov in Podjetju Noj za izdelavo šahovskih garnitur Plečnik Šentjernej. Prav tako sodelujejo s številnimi pomembnimi posamezniki iz različnih področij delovanja. Med zunanjimi sodelavci so: prof. dr. Antonija Holcman, dr. Janez Kebe, prof. dr. Alojz Ihan, mag. Helena Ložar Podlogar, dr. Marija Makarovič, dr. Duša Krnel Umek, dr. France Arhar, prof. dr. Jože Osterc, dr. Ivan Topič, mag. Franci But, Peter Vrisk, Tone Pavček, dr. Vida Čadonič Špelič, mag. Sonja Bukovec, Robert Erjavc, Franci Kek, mag. Janez Glavač, Danijel Starman, Joško Joras, Janus Klim, Viktor Krek, prof. dr. Janez Bogataj, prof. Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumer, dr. Marko Terseglav, dr. Vito Hazler, dr. Boris Kuhar.

Župan Občine Šentjernej podeljuje društvu Gallus Bartholomaeus  ŽUPANOVO PRIZNANJE  za izjemne dosežke na društvenem področju.   

SLOVESEN PODPIS LISTINE O SODELOVANJU

V muzeju na prostem pri kartuziji Pleterje smo bili priča slovesnemu  podpisu listine o sodelovanju med Društvom Gallus Bartholomaeus in Turističnim društvom občine Polzela. Listino sta podpisala predsednica TD Polzela Alenka Žnidar in predsednik domačega društva Stane Bregar. Podpisu sta prisostvovala župana obeh občin, kar je dalo omenjenemu podpisu še poseben pečat. S podpisom listine o sodelovanju želita društvi utrditi že izkazano večletno sodelovanje na področju iskanja novih možnosti turistične ponudbe v vlogi društva kot nosilca doživljajskega turizma v domačem okolju. Turistično društvo Polzela vsako leto ob občinskem prazniku Občine Polzela v sodelovanju z Občino Polzela in društvom Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja priredi kvalifikacijsko tekmovanje v petelinjih tekih za uvrstitev na osrednjo promocijsko prireditev v Šentjerneju pod nazivom PETELINJADA. Z organizacijo kvalifikacij je turistično društvo Polzela neposredno povezano s projektom oblikovanja nove pasme Šentjernejskega petelina. Turistično društvo Polzela bo poleg promocijskih aktivnosti skrbelo za animacijo rejcev Šentjernejskih petelinov in njihovo aktivno sodelovanje pri promociji. Predsednik društva malih živali iz Polzele Zlatko Stropnik se je veselil dvajsetih mladih piščančkov Šentjernejske pasme, s katerimi se reja najlepših »Šentjernejskih petelinov« širi v Savinjsko dolino.

BLAGOVNA ZNAMKA "ŠENTJERNEJSKI PETELIN" JE ZAŠČITENA

Šentjernejski petelin združuje in povezuje vse, ki so ponosni da živijo in delujejo za najlepši kraj na svetu »Šentjernej«.

V letu 1999 ustanovljeno društvo GALLUS BARTHOLOMAEUS se je v ponedeljek na tiskovni konferenci za medije skupaj z vsemi Šentjernejčani veselilo pomembnega uspeha uradne registracije blagovne znamke šentjernejskega petelina.

Poleg skrbi za kulturno in etnološko dediščino je bil prvi od mnogih projektov gotovo oblikovanje nove pasme šentjernejskega petelina. V želji kako omogočiti kmetijam, ki se zaradi razdrobljenosti in majhnih površin težko prilagajajo novim pogojem gospodarjenja, smo iskali nove možnosti izvajanja dopolnilnih dejavnosti z zaščiteno blagovno znamko, ob tem pa še dopolniti in poudariti simbol občine Šentjernej, tako z etnološkega kot kulturnega vidika.

V začetku leta 2004 smo začeli s postopkom zaščite blagovne znamke na uradu RS za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo. Urad za RS za intelektualno lastnino je  13. decembra izdal odločbo o registraciji znamke. Blagovno znamko šentjernejskega petelina bodo lahko uporabljali do leta 2015, ko jo bo potrebno obnoviti.

Zunanja podoba znamke je stiliziran petelin, ki ga je v letu 1999 narisal akademski slikar Lojze Čemažar iz Kleč pri Ljubljani. V besedi pa je uporabljeno latinsko ime šentjernejskega petelina. Poleg pa seveda tudi znak ® kar pomeni registrirana blagovna znamka.

V blagovni znamki šentjernejskega petelina Gallus Bartholomaeus je zajetih osem razredov razvrščenih po mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev. Seznam  blaga in storitev zajetih v blagovno znamko je zelo širok, tako imajo veliko možnosti, kako blagovno znamko poleg promocijskega učinka tudi tržiti.

Z nekaterimi posamezniki se že dogovarjajo o podelitvi koncesije blagovne znamke za posamezne vrste blaga in storitev. Društvo Gallus Bartholomaeus je poleg društva Konzorcij cviček, edino Dolenjsko društvo, ki je uspelo registrirati blagovno znamko in vidi v tem možnost za nadaljnji razvoj in iskanje novih poti ter izzivov na področju svojega delovanja.

Z iskanjem možnosti, kako blagovno znamko tudi koristno uporabiti v obliki produktov in v storitvah, smo se začeli aktivno ukvarjati pred dvema letoma, ko smo v šentjernejskem glasilu že objavili natečaj za pripravo jedi šentjernejskega petelina po posebni recepturi.

Odziv je bil zelo dober. S prispelimi recepti pa so se že ukvarjali strokovnjaki s področja kulinarike Takrat smo prav tako razmišljali o zaščiti poznanih in prepoznavnih šentjernejskih Jernejevih štrukljih. Le ti so sedaj zaobjeti in vključeni v blagovno znamko.

Na področju reje šentjernejskih petelinov smo v okviru blagovne znamke že pripravili CERTIFIKAT O IZVORNOSTI ŠENTJERNEJSKEGA PETELINA, s katerim lastniki - rejci pri prodaji dokazujejo izvornost živali. Tudi na področju izdelkov smo že naredili prve korake. Med prvimi izdelki z blagovno znamko je gotovo LENTAR - promocijsko priložnostna polnitev vina iz potomke trte z Lenta nad katero ima PATRONAT društvo Gallus Bartholomaeus. Prav tako so to promocijske priponke na kateri je upodobljen "ta pravi šentjernejski petelin".

Društvo bo skrbelo za blagovno znamko tako, da jo bomo ustrezno promovirali in podeljevali koncesijo blagovne znamke predvsem za tiste posamezne izdelke in storitve posameznikom in družbam, ki bodo s tem pripomogli k večji prepoznavnosti, promociji občine Šentjernej in njenih posebnosti.

Ob  koncu predstavitve  še misel, ki smo jo že zapisali o šentjernejskem petelinu.

Ob prelomnih trenutkih za posamezni projekt se večkrat pojavi vprašanje, kdo je zaslužen za posamezen dosežek in realizacijo le tega. Res je, da za registracijo blagovne znamke in izvedbo nastanka nove pasme skrbi društvo Gallus Bartholomaeus in njegovi pogodbeni rejci, vendar je potrebno poudariti, da šentjernejski petelin ni ne levi ali desni, društven, občinski, županov…, temveč ŠENTJERNEJSKI.

Zato je šentjernejski petelin vesel podpore vseh, ki so ponosni na simbol, ki predstavlja kraj oz. občino Šentjernej. Še posebej smo lahko ponosni, da lahko kraj predstavlja poleg različnih pristnih izdelkov, dobrot in uslug tudi pasma živali, katere izvornost izhaja iz Šentjerneja.

Kulturni praznik - 8. februar 2002

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta Letošnji kulturni praznik smo v društvu Gallus Bartholomaeus zaznamovali z »multimedijsko« predstavo, ki je poizkusila predstaviti širino in globino Prešernove misli o spreminjanju vsega, kar nas obdaja, celo več - tudi spreminjanju nas samih. Beli svet je zapel Prešernovo Vrba, zagledali smo se v spreminjanje podružnične cerkvice na Malem Vinjem vrhu, pritrkovalci so vzbujali občutenje večnosti, verzi pesnika Jožeta Grgoviča so božali našo notranjost, diplomski film Klemena Dvornika (na fotografiji) pa je iskal Zlato srce, hrepenenje po dobroti in neumrljivosti.

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta
Iz predstavitve sporočila fotografij vam posredujem naslednji odlomek: »Kolikokrat v življenju se nam zgodi, da načrtujemo prihodnost, verjamemo, da se bo natanko tako zgodilo, pa se z leti izkaže, da smo bili v zmoti. To naše hotenje, da bomo nekaj storili, da bomo nekaj dosegli ali pa nekaj imeli, kaže na temeljno lastnost človeka: želja po preoblikovanju zunanjih okoliščin po svoji zamisli. Potreba po spreminjanju je položena v naravo, zglede imamo okoli sebe in te sem želel ponazoriti z današnjo razstavo fotografij. Zunanje spreminjanje je opazno, čeprav o tem le malokrat razmišljamo. Najbolj nas presenetijo spremembe, kadar vzamemo kak star album fotografij, katere smo naredili ob poroki, krstu, obhajilu ali birmi, rojstnem dnevu, na pogrebu ali na dopustu. Drugačna barva las, vitek stas, mladosten obraz, potem pa se gremo pogledat v ogledalo  sem to jaz?

Ista pokrajina, fotografirana iz istega mesta: podružnična cerkev sv. Janeza, Mali Vinji vrh, vinogradi, zidanice, drevesa  na vseh fotografijah so isti. Vsaka od njih pa je drugačna. Presenečenje življenja je spoznanje: vse se spreminja, četudi se zdi, da je vse in ves čas enako. Spreminja se količina oblakov na nebu, jakost svetlobe, spreminjajo se polja v prednjem planu od počivanja pod snegom, dišeče pravkar zorane zemlje, semena, ki so vzklila, do orumenelih koruznih stebel in trenutka, ko je dala svoj sad in čaka na nov zimski počitek. Fotografije so nastajale tri leta. Vsako je prineslo nekaj novega, drugačnega. Skoraj neopazno se okolje spreminja. Spreminja se barva listja na drevesih, spreminjajo se kulture na poljih, vse pa postaja vsak dan starejše. Danes ni nič takšno, kot je bilo včeraj, jutri ne bo nič več takšno, kot je danes.

Na enak način kot z naravo se dogaja z našo notranjostjo, predvsem duhovnostjo. Spreminja se, pa če mi to vemo ali pa ne, če se s tem sprijaznimo, ali pa ne. Pisano je. »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.« (1Kor. 13, 11) V letih življenja smo se srečali z veselimi dogodki, s preizkušnjami, boleznijo, uspehi in porazi, ki so nas zaznamovali. Misli so postale drugačne, dejanja bolj previdna, nekaterih ljudi smo se začeli ogibati. Okoli hiše smo postavili plot in dobro se počutimo na svojem vrtičku ali v svoji zidanici. Res smo opustili otroške igre, spopadamo se s težavami odraslosti: zaslužek, s katerim bomo omogočili preživetje, vzgoja otrok, ki jih vse težje razumemo, ker živijo v vedno bolj drugačnem svetu od našega, z ostarelimi starši ali starimi starši, ki si želijo mir in iščejo odgovor na poslednje vprašanje življenja. Pred leti smo položili v svoja dejanja prepričanje, da bo nekega dne lepše, veselejše, srečnejše. Obljubili smo velike stvari: mnogi med nami pred oltarjem spoštovanje, ljubezen, zvestobo do zadnjega dneva življenja. Potem pa so prišli prepiri, jeza, ponekod tudi sovraštvo in ločitev. Marsikdo iz tega labirinta ne najde več rešitve. Zato razumem Prešerna in njegovo grenkobo ob pogledu na prehojeno pot. Povedal je to, kar je videl, pri tem pa spregledal, da upanje umre zadnje.

Obstaja pa tudi druga plat in drugačna možnost. Vsak dan nam je priložnost, da se odločimo, da  na novo zastavimo svojo pot. Če prepuščamo tok dogodkov, da gredo po svoje, se zapletemo v mreže, ki nas hočejo zlomiti, lahko pa spreminjanje načrtujemo, kontroliramo in izboljšujemo kvaliteto življenja. Sprememba med otroškim obnašanje in ravnanjem odraslega je v tem, da kot otrok veš, da te nekdo varuje, da se boš lahko k nekomu zatekel, kot odrasel pa tako zatočišče oblikuješ za druge. Ob tem pa se znajdeš pred vprašanjem: kje pa je moje zatočišče?

Resnično vprašanje o življenju se ti postavi največkrat šele takrat, ko stojiš pred odprtim grobom, v katerega polagajo koga od teh, ki si jih imel rad. Veš, da bodo vanj položili tudi tebe. Nimaš nobene garancije, da boš živel še petdeset let, nimaš garancije, da boš živel, še en mesec, niti nimaš garancije, da se boš jutri zbudil živ. In če bi vedel, da boš jutri umrl, kaj bi danes storil? Pravijo, da je to ključno vprašanje, ki bi si ga moral vsakdo postaviti vsak dan. Če veš, kaj bi storil, se vprašaj še, zakaj tega ne storiš že ta trenutek? Modri Sirah namreč pravi: »Ne obotavljaj se ob pravem času izpolniti obljubo, ne odlašaj vse do smrti poravnati dolga.« (Sir 18, 22)  Če veš, da bi moral komu izkazati prijaznost, mu povedati, da ga imaš rad; če veš, da bi moral komu kaj odpustiti, ga obiskati, mu pisati pismo, stori to danes. Vsaka jeza, vpitje, godrnjanje, zmerjanje, žalitve, človeka zadolžijo v vesti. Nalagajo se kot usedlina na dno vesti in ko pride vihar življenja, skalijo navidez č

isto gladino našega notranjega jezera. Starejši smo, več je teh usedlin, ki jih odrivamo in se ne spopademo z njimi. Vendar, časa je vse manj. Z vsako preživeto uro je vaš obračun z življenjem bliže. Tudi po tej uri, ki jo preživljamo v tem prostoru. Obračun bo terjan, v to ni potrebno dvomiti. Prijateljica, ki ji je zdravnik povedal, da ima raka, je dejala: »V trenutku mi je skozi možgane šla slika celotnega mojega življenja. Popolnoma jasno sem vedela, kaj sem naredila prav in kaj narobe.« Nas zaznamuje evropsko in krščansko kulturno izročilo. Kriteriji našega ravnanja, besed in misli so vtkani v tej miselnosti. Zato je na mestu vprašanje: Kaj  nam je storiti? Psalm 119 pravi: »Blagor njim, katerih pot je popolna.« Če je ta trditev povedana tebi kot meni, se vprašam: Kako to uresničim? Če sem iskren, je med tem, kar živim in popolnostjo, ki jo želim doseči, še velik razkorak. Tako mi ostane samo še odločitev, da stopim na to pot danes, ta trenutek in ne šele jutri. To seveda pomeni, da spreminjanje, ki me spremlja v naravi in me opozarja, da se sam tem spremembam ne smem in ne morem izogniti, začenjam uresničevati pri sebi. Ne glede nato, koliko sem star: 17 ali 71. Abrahamu je bilo 99 let, ko je doumel, kaj mu je storiti. Takrat mu je Bog govoril: »Jaz sem Bog Mogočni. Hodi pred menoj in bodi popoln!« (1Mz, 17, 1). Hoditi pred nekom pomeni, da hodiš tako, da te ves čas vidi, vidi v vsakem trenutku življenja, ne glede na to, kaj misliš, govoriš ali delaš. Izraz, ki je tu uporabljen, pomeni tudi, da greš med hojo naprej, da si po vsakem koraku bliže cilju, da po vsakem koraku svoj cilj vidiš vse bolj jasno. Kaj je to, kar je spredaj, kar vidimo kot cilj? »Bodi popoln!« Če vem, da je popoln le Bog sam, to naročilo pomeni, da se naj podam na pot, na kateri bom postajal z vsakim dnem temu Bogu vse bolj podoben. Naloga, ki sem si jo zadal, je spreminjati sebe. To, kar je bilo naročeno Abrahamu, je naročeno vsakemu izmed nas. Danes imate še priložnost, da se podate na to pot.«

                                                                                 Marjan Dvornik

Petelinjada, dirka petelinov, postaja zanimiva posebnost. Je zagotovo zanimiva za gledalce in bo privabila vedno več gledalcev… (DNEVNIK). Iz tega lahko sklepamo, da je prav "PETELINJADA 99" najbolj odmevna prireditev iz celotnega programa praznovanja občinskega praznika. Pri analizi "petelinjade 99" smo dobili tudi potrditev pravilnosti izbire pasme petelina, pri vzreji nove pasme šentjernejskega petelina, (drugouvrščeni petelin Miško in tretjeuvrščeni petelin Francelj sta oba pasme New Hampshire). Pri organizaciji dirke so še segmenti, ki jih bo potrebno dopolniti, da bo "PETELINJADA 2000" spet brez primere, atraktivna, zanimiva, skratka vredna ogleda.