Vse fotografije: Marijan Hočevar -

Priložnostni govor Ministra Karla Erjavca:

Danes smo se zbrali, da obeležimo prvi maj, praznik dela. Zaradi znanih dogodkov med drugo svetovno vojno  ima v Javorovici prvi maj še poseben pomen. Kaj se je tu dogajalo, kakšna je bila usoda partizanov, veste vi, ki ste se danes prišli pokloniti borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Ti veliki domoljubi so dali domovini tisto najdražje, kar so imeli, svoja življenja!

V drugi svetovni vojni so mnoge mirne vasice postale grobišče zavednih Slovencev. Dražgoše, Bučka in še mnoge druge, tudi tu v Javorovici idilični slovenski vasici. Sredi februarja 1944 je Nemcem uspelo za kratek čas osvojiti Javorovico, vendar so jih borci 4. bataljona Cankarjeve brigade v protinapadu pregnali nazaj v dolino. Navedeni uspeh je borce za trenutek uspaval, kar se jim je kasneje krepko maščevalo, lahko rečem kar celotnemu 4. bataljonu…

Žal druga svetovna vojna še vedno pušča neizbrisani  pečat v slovenskem narodu. Še danes po dobrih 60. letih odkar se je končala, nas kot narod še vedno razdvaja, je še vedno spremljevalka našega vsakodnevnega življenja in predmet prepirov o tem, katera resnica je prava. Kdo je ravnal pravilno, kdo je ravnal napačno.

Slovenci si prav gotovo nismo želeli druge svetovne vojne, slovenskemu narodu je bila vsiljena in kot narod smo se znašli pred odgovorno odločitvijo, kako ravnati. kako se izogniti grozečemu uničenju. Preprosto ni mogoče prezreti, da je okupator nasilno zasedel slovensko ozemlje, da se je nad Slovence izvajal etični genocid, narodovo kulturo in vrednote, kot najvišjo obliko narodovega zavedanja pa dosledno uničeval. Želel je popolnoma iztrebiti slovenski narod.

Mar naj bi Slovenci pod tako grožnjo le čakali, da bi okupator uresničil svoje načrte. Slovenci smo se tem načrtom odločno uprli, narodnoosvobodilno gibanje, oborožen odpor partizanov in povezanost z drugimi protifašističnimi in protinacističnimi gibanji so nas privedli do svobode. Odločitev za odpor se je pokazala za pravilno, ne smemo pa prezreti, da smo Slovenci za to svobodo dali mnogo žrtev, tudi partizani 4. bataljona Cankarjeve brigade. Njihove žrtve niso bile zaman. Tudi po njihovi zaslugi imamo danes svojo državo, sami odločamo o svoji prihodnosti. Zato bi bil že čas, da končamo z delitvami v slovenskem narodu, ki so posledica različnega razumevanja različnih odločitev v času druge svetovne vojne.

Država brez narodove enotnosti nima dobrih obetov in kaj slabe možnosti za dosego ambicioznih ciljev.  Zato moramo politiki prevzeti odgovornost, da poenotimo vse ustvarjalne potenciale, ki jih imamo Slovenci. Zato smo politiki dolžni vzpostaviti pogoje, kjer je dialog različno razmišljajočih vrednota, ne pa obratno, da je drugačno razmišljanje celo nezaželeno. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic, medsebojni dialog, medsebojno spoštovanje,  medsebojna strpnost, medsebojna solidarnost so vrednote, katere spoštovanje nas lahko pripeljejo do sproščene Slovenije. Tisto sproščeno Slovenijo, ki si jo vsi želimo. Državljanke in državljani Slovenije to zmoremo. Svoje prihodnosti ne smemo graditi na  razdvojenosti, lahko pa jo obogatimo, če bomo zmogli preseči razlike, ki nas danes delijo. Slovenci ne smemo biti ujetniki lastne preteklosti. Za dosego zastavljenih ciljev moramo stopiti skupaj. To smo pred 16. leti, ko je šlo za našo državo,  že storili, zakaj ne bi v duhu takratne enotnosti, tudi danes nadaljevali z uresničevanjem naših ciljev.  Ali ni cilj vseh nas živeti v državi, ki bo vsem omogočala blagostanje?

Ali bi si pred 16.leti priborili svojo samostojnost brez naše enotnosti? Prepričan sem, da nam ne bi uspelo.

Danes imamo svojo državo. Smo člani zavezništva, Evropske unije, prevzeli smo evro.Lahko smo ponosni na naše dosežke. Smo vzor mnogim državam, naredili smo velik razvojni korak. Imamo dobro gospodarsko rast, stabilne javne finance, doslej najnižjo stopnjo brezposelnosti, drugi nas uvrščajo med razvita gospodarstva.  

Ti kazalci o gospodarski uspešnosti naše države vzbujajo veselje o doseženem. Celo ustvarjajo vtis, da prvi maj, praznik dela, pomeni samo še obujanje spominov iz preteklosti.

Vendar danes smo se zbrali v takem številu tudi zato, ker prvi maj še vedno živi. Kljub temu, da smo kot država ekonomsko sorazmerno uspešni pa tega uspeha ne občutijo vsi državljani RS. V slovenski ustavi smo zapisali, da je Slovenija pravna in socialna država, zato bi bilo pravično, da sadove našega ekonomskega napredka uživa čim širši krog prebivalstva. Tako mladi, ki šele vstopajo v samostojno pot, ki si ustvarjajo družine, kot tudi njihovi starši, ki so še vedno delovno aktivni oziroma živijo od svojega zasluženega minulega dela. Ne smemo pozabiti na starejše, na tiste generacije, ki so s svojim minulim delom prispevali h graditvi naše države. Naj samo omenim številne udarniške akcije, neplačane delovne sobote in nadure, plačane samoprispevke za izgradnjo šol, zdravstvenih domov in drugih družbenih institucij. Slovenija je bila najuspešnejša kandidatka za članstvo v EU tudi zaradi tega prispevka naših staršev, na katerega se danes rado pozablja. Že zaradi tega prispevka je potrebno tudi starejšim  omogočiti varno in mirno starost. Ne da jih po nepotrebnem vznemirjamo z novimi idejami o potrebnosti nove pokojninske reforme.

Danes imamo še vedno upokojence, ki se s svojo pokojnino težko preživljajo. Iz tega razloga ne bom podprl nobene nove pokojninske reforme, četudi take zahteve prihajajo iz Bruslja. Pokojninska reforma iz leta 1999 daje svoje učinke. Problema pokojnin in staranja prebivalstva ne bomo rešili s krčenjem pravic in z zniževanjem pokojnin. Navedeni problem lahko rešimo samo z učinkovitejšim gospodarstvom, s polno zaposlenostjo, zlasti mladih in izobraženih. kakšen smisel ima plačevati draga izobraževanja, če potem mladim ne zagotovimo ustreznih zaposlitev. Mladim moramo zagotoviti nova delovna mesta, zadostno število stanovanj, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za življenje mladih družin. Problemi povezanimi s staranjem prebivalstva in nizko rodnostjo so zelo resni. Če se teh problemov ne bomo lotili z vso resnostjo, nimamo dobrih možnosti, da bi kot narod preživeli.

Prvi maj ni samo praznik dela, temveč je danes tudi praznik socialnega dialoga. Uspešen socialni dialog med različnimi interesnimi partnerji je pomemben element, ki lahko ugodno vpliva na družbeno klimo. Sindikati imajo danes v tem pogledu izjemno odgovorno in občutljivo nalogo. Nova delovno pravna zakonodaja lahko spremeni položaj delavk in delavcev. Vsi se strinjamo, da je naš delovni trg tog, da bi moral biti fleksibilnejši. Vendar večja fleksibilnost delovnega trga, ne sme biti rezultat krčenja pravic delavcev. Večjo fleksibilnost dela bomo dosegli, če bomo sposobni ustvarjati nova delovna mesta z veliko stopnjo dodane vrednosti. Potrebno je ves čas iskati pravo ravnotežje med kapitalom in delom. Vsi vemo,da lahko samo zadovoljen delavec doseže dobre rezultate in v tem je tudi vsebina današnjega praznika.  Imeti zadovoljne državljanke in državljane, ki so zadovoljni in ponosni na rezultate svojega dela

Danes je veliko besed o tem, da mora biti cilj Slovenije priti na vrh najrazvitejših držav EU. Verjetno nihče med nami ni proti temu cilju in ga vsi podpiramo, vendar s pogojem, da bomo na vrhu vsi državljani RS in ne samo nekateri izbrani.

Slovenke in Slovenci smo marljivi, zato se ne bi smeli bati prihodnosti. Kot narod smo bili večkrat pred usodnimi preizkušnjami in vedno smo se znali pravilno odločati, tudi borci 4. bataljona! Zakaj ne bi tega zmogli danes, ko lahko sami odločamo o svoji prihodnosti?

Ob koncu naj vam zaželim prijetno druženje in sproščene praznike.

Hvala vam za povabilo in naj še naprej živi prvi maj!

Javorovica, 1.maja,2007

(OPOMBA: govor nam je posredoval svetovalec Ministra, g. Črt Kanoni)