zgodovinska najdišča v okolici šentjerneja

Oglejski patriarhi so pobirali davke ter prosto razpolagali s svojimi posestvi. Graščine, cerkve, posestva in kmete so dajali v polno last ali časovno omejeni fevd različnim dostojanstvenikom. Patriarhat je bil razdeljen na arhidiakone. Sedež le-tega za Dolenjsko je bilo nekaj časa v Beli cervki.

1.maja 1351 je patriarh Nikolaj podelil za dvanajst let v fevd nadvojvodi Albrechtu in njegovim trem sinovom veliko krajev na Koroškem, Kranjskem in v Marki. Slovenska marka je bilo tedaj ime za Dolenjsko. Uporabljalo se je tudi ime Marchia in od tod naj bi izviralo ime dolenjskega vina Marwein – danes ime za cviček Marvin.

Leta 1355 pa so nadvojvoda Albrecht in njegovi sinovi dobili patronat nad več cerkvami – tudi šentjernejsko faro.

6. december 1461 je cesar Friderik IV. Ustanovil ljubljansko škofijo, kateri je podaril vse fare svojega patronata na Koroškem in Kranjskem, eno faro na Solnograškem (Salzburškem) in pripadajoče fare gornjegrajskega samostana. Ker je bila šentjernejska fara pod cesarskim patronatom, jo je cesar podaril stolnemu kapitlju ljubljanskemu. Leta 1462 pa jo je papež Pij II inkorporiral.

Okoliške fare pa so ostale po Oglejem. Škocjanska fara je pripadala ljubljanski škofiji šele 8.marca 1787.

Kdaj točno je bila ustanovljena sama šentjernejska fara ni mogoče točno dokazati. Najstarejši župnik, katerega ime je ohranjeno v listinah, je Bertold. 7. Maja 1294 je koroški vojvoda Bernarda napravil darilno pismo, v katerem poklanja kostanjeviškem samostanu mnogo posestva.V podpisu na tej listini se nahaja tudi ime šentjernejskega župnika Bertolda (Bertholdus plebanus de S.Bartholomaeo). Ker se Bela cerkev kot fara omenja že l.1074 se predvideva, da se je nekje v tem času ustanovila tudi šentjernejska fara, saj je bil Šentjernej bolj ugleden in priznan kraj. Na Kranjskem je bilo malo far, a so obsegale veliko ozemlje. Šentjernejska fara je segala od Šmihela pri Novem mestu preko sv.Jere na najviškem vrhu Gorjancev do Opatove gore pri Kostanjevici, v kateri je bilo leta 1609 26 podružničnih cerkva. Danes jih ima 17.