zgodovinske listine o šentjerneju

Največ časa je konec XIX. stoletja posvetil raziskavi nekdanjega rimskega mesta Crucium, na prostorih današnjih Grobelj. Mesto sicer ni bilo veliko, toda bilo je bogato. Našli so ostanke hišnih tal, ki jo jih prekrivali mozaiki, stene hiš so bile opremljene s stenskimi poslikavami.

Uro hoda nad Mihovem so odkrili ostanke velike utrdbe, ki so jo zgradili preživeli prebivalci Cruciuma potem , ko so njihovo mesto uničili Huni in Obri. Jernej Pečnik je na tem mestu odkopal več grobov, ki so imeli številne bogate predmete.

Med najaktivnejšimi raziskovalci preteklosti šentjernejskega polja pa je zasebni ljubiteljski starinoslovec Ignacij Kušljan, ki je na raznih krajih izkopal več tisoč predmetov. Večina zgodovinskega bogastva iz kar štirih obdobij – halštatskega, latenskega, rimskega in srednjeveškega, je danes v muzejih na Dunaju. Kakšno bogastvo je za Slovenijo za vedno izgubljeno. Ignacij Kušljan je samo med letoma 1889 in 1903 prekopal 482 grobov in našel 47 srebrnih predmetov, med njimi velik galski kovanec in štiri male, 50 ščitov, 45 mečev, žlahten rdeč kamen, 26 sulic, 4 sekirice, 800 korald, 21 zapestnic, 34 fibul, dva pasa, 5 nožev, 17 kosov različne posode, nekaj kamnitih dlet in kos kamnitega kladiva. Pri nekaterih truplih je našel novce v ustih mrtveca.

Vsebina teh strani je last Občine Šentjernej ali podjetij oz. posameznikov, kjer je to navedeno.
Spletna stran je zaščitena kot avtorsko delo. Vse pravice so pridržane.

Prepovedano je kopiranje ali drugačno presnemavanje vsebine in njena javna

raba brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev ekskluzivne pravice.

Copyrigh(c) 2003: Občina Šentjernej & Edvard Bogataj