znamenite osebnosti iz naših krajev

Bogo Komelj

POSEBNA ZBIRKA BOGA KOMELJA

Zbiranje neknjiznega gradiva v Knjiznici Mirana Jarca iz Novega mesta sega v leto 1946, ko je bila knjiznica z odredbo ministrstva za prosveto LRS ustanovljena kot splosna znanstvena knjiznica za novomesko okrozje.

V petih desetletjih (od 1946 - 1996) je neknjizno gradivo naraslo na okrog 182.000 enot. To kulturno bogastvo (posebno rokopisna zbirka) je pomembno tako za Novo mesto, mestno obcino Novo mesto, dolenjsko regijo in sirse - ima lastnosti slovenske knjiznicne kulturne dediscine. Po vsebini je dragocen vir informacij za studij in preucevanje, za poglobljeno strokovno delo in raziskovanje razlicnih strok, literarne, umetnostne, kulturne zgodovine, etnologije, glasbe, ostalih humanisticnih znanosti...

Izjemno zasluzen za zbiranje, urejanje, obdelavo in izposojo vsega neknjiznega gradiva je bil BOGO KOMELJ(25.5.1915 - 19.9.1981), knjiznicarski strokovnjak, velik zbiralec in pomemben kulturni delavec. Ze kot srednjesolec in student je deloval v Narodni citalnici oz. javni citalnici sokolskega drustva v Novem mestu, bil med 2. svetovno vojno varuh knjiznic in arhivov na osvobojenem ozemlju, leta 1945 pa delal v Komisiji za ugotavljanje vojne skode na kulturnih in zgodovinskih spomenikih na Dolenjskem. Bil je dolgoletni, prvi upravnik knjiznice (od leta 1946 - 1978), pogodbeno pa je urejal Posebno zbirko vse do svoje prezgodnje smrti leta 1981.

Knjiznico Mirana Jarca je v teh letih razvil v osrednjo splosno javno knjiznico za Dolenjsko in Belo krajino. Kot javni kulturni delavec in publicist je veliko prispeval k splosnemu razvoju knjiznicarstva, domoznanskega in kulturno-prosvetnega delovanja na tem obmocju. Prejel je tudi Copovo diplomo. Kot zbiratelj je bil vsestransko razgledan, clovesko sirok in strokovno podkovan.

Celotno zbirko neknjiznega gradiva smo poimenovali po njem.

V Posebni zbirki Boga Komelja hranimo pomembno neknjizno (pa tudi del knjiznega) gradivo, ki uporabnikom sluzi za preucevanje slovenske kulturne zgodovine in dediscine.

Po osnovni tipologiji so to : A. dragoceni rokopisi in tipkopisi, B. slikovna zbirka (a. knjizne ilustracije, b. ekslibrisi, c. podobice, c. fotografije, d. razglednice), C. muzikalije (glasbena zbirka s predvsem notnim gradivom), C. kartografsko gradivo, D. partizanski in drugi tisk iz let 1941 - 1945, E. drobni tisk (katalogi, turisticni in gospodarski prospekti, knjizni, bancni in filmski prospekti, plakati, lepaki, vabila, vozni redi, koledarji, ceniki, brosure, telefonski imeniki.... drobni tisk v ozjem pomenu besede), F. stare in redke knjige (predvsem v trezorju).

DRAGOCENO ROKOPISNO IN TIPKOPISNO GRADIVO

Od Okroznega zbirnega centra v Novem mestu je knjiznica dobila prve rokopise, razne nemske spominske knjige iz nekaterih dolenjskih gradov, razne izpise, rokopisne knjige in pomagala juridicne vsebine, urbarij iz Strajbarskega turna, dve plemiski diplomi, zapuscino prof. Antona Ovna, osebni arhiv prof. Ivana Dolenca (pomembno gradivo za zgodovino solstva po letu 1936), izvirna nabozna dela in prevode iz tujih jezikov usmiljenega brata p. Leopolda Daneva....(Ms 20,21,22,28,43-59,63,64,67,70,77,79,93,94,118,174,175,205...).

S tem gradivom pa knjiznica se ni zacela oblikovati Posebne zbirke. Sele odkup obsezne literarnozgodovinske zapuscine dr. ALOJZA TURKA, ki sta jo pregledala in ocenila strokovnjaka prof. Alfonz Gspan in prof. Janez Logar, je bil osnova zanjo. Za pridobitev te zapuscine si je prizadeval takratni upravnik knjiznice Bogo Komelj.

Del rokopisnega in tipkopisnega gradiva hranimo v petih kovinskih trezorskih omarah, ostalo pa v neustreznih lesenih, postavljeno pa je po tekocih signaturah.

Do konca letosnjega leta se je nabralo 360 signatur (Ms) in kaksnih 60 tekocih metrov gradiva, ki obsega vse obicajne pojavne oblike, od posameznih zapisov na listkih (pesmi...), beleznic, zvezkov, pisem, casopisnih izrezkov... do prakticno popolnih osebnih zapuscin, razvrscenih v 11 skupin, ki so : 1. osebni dokumenti, 2. beleznice, 3. delo, 4. gradivo, 5. pisma, 6. koncepti dopisov, 7. korespondenca, 8. tuji rokopisi, 9. tuja korespondenca (originali, prepisi in izpisi), 10. casopisni clanki in 11. razno.

V okviru ene same signature je lahko gradiva za vec kot 50 map (primer TURKOVE zapuscine Ms 1).

Gradivo bi morali hraniti v ustreznih klimatskih pogojih. Neustrezna temperaturna nihanja, prenizka relativna vlaga in premocne osvetljenosti z naravno svetlobo, prevelika kolicina prasnih delcev... kvarno vplivajo na rokopise, tipkopise in ostalo neknjizno gradivo.

Nerazumno bi bilo nastevati in popisovati vsebino vseh 360 rokopisnih enot in imena vseh dobrih darovalcev teh dragocenosti, saj so rokopisne in tipkopisne enote silno razlicne: obsegajo lahko en sam avtograf, na primer pismo ali pesem, eno ali vec del, zdruzenih v celoto, ali pa celotno osebno zapuscino ali zbirko arhivskega gradiva posameznega ustvarjalca ali zbiralca.

Za naso jubilejno publikacijo smo izbrali samo nekaj najpomembnejsih enot, ki predstavljajo sestavni del slovenske duhovne ustvarjalnosti in dediscine. Podrobno sta jih v svojih clankih popisala ze Bogo Komelj in Natasa Petrov.

MS 1 in MS 2 : dr. ALOJZ TURK

Zapuscina literarnega zgodovinarja in profesorja slovenscine na novomeski gimnaziji dr. ALOJZA TURKA (1893, Verdun pri Stopicah - 1944, Novo mesto) obsega dva vecja sklopa. Prvi steje 47 njegovih osebnih dokumentov, 22 beleznic izpisov iz knjig, periodike in arhivov, 5 enot Turkovega dela z disertacijo o Janezu Trdini, obsezno gradivo za clanke in razprave, 6 Turkovih pisem in 46 konceptov 34 naslovnikom ter 195 kosov korespondence 84 dopisnikov. Kot literarni zgodovinar je pisal o Antonu Askercu, Jozetu Cvelbarju, Franu Deteli, Simonu Jenku, Dragotinu Ketteju, Janezu Trdini, Valentinu Vodniku, Otonu Zupancicu, Dragotinu Rudezu, Francetu Presernu, Milanu Puglju, dijaskih rokopisnih listih... Dopisoval si je : s Franom Albrehtom, Alfonzom Gspanom, Rajkom Nahtigalom, Jozetom Cvelbarjem, Antonom Slodnjakom...

Ker je svoje dijake navduseval za zbiranje knjig, rokopisov in narodnega blaga, je marsikaj resil pred unicenjem in pozabo. Kot literarni zgodovinar je za svoje potrebe veliko izpisoval in prepisoval. Tako so nastali prepisi Trdinove korespondence, izpiski iz Trdinovih Spominov, prepisi in izpisi iz ocen Trdinovih del... Turkovi prepisi Rudezeve korespondence z Gracarjevega turna, to je pisem Alesevca, Babnika, Bleiweisa, Coste, Dezmana, Hrovata, Jerise, Kocevarja, Navratila, Pleska, Svetca, Trdine, Valjavca, Vojske in Zarnika imajo vrednost originalov, kajti Gracarjev turn je bil med vojno pozgan in unicena je bila tudi bogata knjiznica z arhivom.

Od tujih rokopisov so v Turkovi zapuscini : Cvelbarjeve beleznice, pesmi in pismo Dragotina Ketteja, disertaciji Mirka Pretnarja in Srecka Barage o Janezu Trdini, pesmi in prozni odlomki Milana Puglja, nekaj Trdinovih rokopisov, Trdinov zapuscinski akt in 77 kosov arhivalij iz Trdinovega zivljenja na Reki.

Drugi sklop Turkove zbirke, MS 2, obsega del zapuscine Josipa Levicnika, ucitelja iz Zeleznikov, ki je zbral tudi rokopise svojih bratov, cbelicarja Jerneja in drugih.

MS 4, MS 120 in MS 154: FERDINAND SEIDL

V Posebni zbirki hranimo razmeroma obsezno zapuscino rokopisov in tipkopisov naravoslovca Ferdinanda Seidla. Predstavlja dokumentarne vire za spoznavanje in preucevanje Seidlovega zivljenja in dela, posredno pa tudi razkriva razseznost njegove interesne usmerjenosti.

MS 124 : ILKA VASTE

Novomescanka ILKA VASTE je podarila vse svoje rokopise in korespondenco. V njeni obsezni zbirki so pisne priprave pisateljice za svoja dela. Za Rozno devico je porabila za izpiske 9 beleznic s 577 stranmi in se 93 listov, za Roman o Presernu 6 notesov in 120 listov, skupaj 431 strani. Korespondence je 180 kosov od 95 dopisnikov, med njimi so : Marija Borsnik, Fran Saleski Finzgar, Ferdo Kozak, Erna Muser, Anton Podbevsek.... Zbirka obsega vse objavljene knjige Ilke Vastetove in nekaj njenih se neobjavljenih rokopisov.

MS 201 : PAVLE ZIDAR

Zelo bogata je zbirka sodobnega slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja, tako njegovih izvirnih del (pesmi, proze, prevodov) kot tudi korespondence z vec kot 300 korespondenti. Zidarjeva zbirka se je oblikovala od prvih 149 pesmi, dveh belezk s pesmimi, pesniskih zbirk Osamljena piscal in Tonckove sanje, romanov Soha z oltarja domovine, S konji in sam... do Kuznega Antona, Okupacije Javornika, Pravljic in pripovedk in ostalih vec kot petdesetih naslovov romanov, crtic, novel in prevodov.

MS 239 VALENTIN VODNIK

Vsebuje 60 kosov arhivalij o Valentinu Vodniku od solskega spricevala iz leta 1773 do dopisa z dne 14. julija 1818, s katerim vabijo Vodnika, naj si ogleda mozaicna tla, ki so jih odkrili na Kapucinskem trgu v Ljubljani. Te arhivalije v mnogocem pojasnjujejo in dopolnjujejo razne nejasnosti iz Vodnikovega zivljenja.

MS 84, MS 91, MS 95, MS 114, MS 193,MS 194, MS 195, MS 199, MS 235: MIRAN JARC

Posebna skrb delavcev knjiznice je veljala zbiranju rokopisov in gradiva o MIRANU JARCU, pesniku, pisatelju, dramatiku, prevajalcu, esejistu..., po katerem se je knjiznica poimenovala leta 1952. Do sedaj je zbranih 7 dokumentov, 207 pesmi in zbirk, 16 kosov proze, 6 dramskih del, 8 konceptov za prozna dela, 1107 pisem, 4 koncepti pisem, 953 kosov korespondence in 90 kosov gradiva o Miranu Jarcu. Pomemben je bil tudi dar Pretnarjevih iz Ljubljane - pisma Mirana Jarca Mirku Pretnarju.

Prvi dar knjiznici je bilo 161 pisem, ki jih je dala Mira Vogrinceva - Jovanoviceva, in sicer Jarceva pisma njeni sestri. Najvecji del pa je prispevala pesnikova vdova Zinka Jarc. Zbirka pisem Mirana Jarca Zinki je edinstvena po osebnoizpovedni in literarnozgodovinski vrednosti. Miranovih pisem je 877, nekatera med njimi presegajo tudi 100 strani.

MS 343 SLAVKO GRUM

Zapuscino je podarila Olga Hlede. Jedro zbirke tvorijo najpomembnejsa Grumova literarna dela.

Opisali smo samo drobec iz bogate rokopisne in tipkopisne zbirke.

SLIKOVNA ZBIRKA

Zdruzuje:

• KNJIZNE ILUSTRACIJE (3000 enot)

• EKSLIBRISE (3300) c. PODOBICE (5600)

• FOTOGRAFIJE (13819)

• RAZGLEDNICE (32125)

KNJIZNE ILUSTRACIJE

Zacetek zbirke so bile ilustracije Ilke Vastetove za prvo in drugo knjigo pravljic. Jedro zbirke pa so ilustracije iz privatne zbirke ljubljanskega knjigotrzca Janeza Dolzana.

Mladinska knjiga, Dolenjska zalozba, Kmecka knjiga ... so darovale posamezne primerke, z zapuscino Izidorja Cankarja pa so zbirko obogatile Smrekarjeve ilustracije Martina Krpana, ilustracije nekaj letnikov Doma in sveta (Jama)... Najbolj znani slikarji - ilustratorji izmed 125 zastopanih so: Maksim Gaspari, Bozidar Jakac, Riko Debenjak, Boris Kobe, Miha Males, Tone Kralj, Zoran Music, France Mihelic, Maksim Sedej, France Slana, Ivan Vavpotic....

EKSLIBRISI

Zbirka ekslibrisov je ena najbogatejsih v Sloveniji. Prevladujejo tuji avtorji - slikarji. Hranimo tudi domace heraldicne ekslibrise, cerkvene in knjigarniske, ekslibrise bibliofilov. Med slovenskimi avtorji so najpomembnejsi: Joze Plecnik, Miha Males, Bozidar Jakac, Vladimir Lamut, France Slana, Marijan Trsar, Bara Remec, Elo Justin...

PODOBICE

Zbirka vsebuje motivno razlicne podobice, od barocnih, vse pa so pomembne za slovensko kulturno zgodovino. Marsikatera kaze prvotno podobo kakega sakralnega objekta, prica o pomembnosti dolenjske kulturne dediscine. Mnoge vsebujejo biografske podatke oseb. Nekatere so zanimive zaradi tekstov. Domoznansko dragocene so podobice, ki jih je natisnil novomeski tiskar Janez Krajec.

FOTOGRAFIJE

Najbogatejsi sta zbirki fotografij in razglednic. Zbirka fotografij obsega 13819 kosov in hrani veliko stevilo originalnih posnetkov dolenjskih krajev, dogodkov, ljudi, podob cerkva, samostanov, posameznih literarnih ustvarjalcev, fotografij porocevalskih agencij, precej je tudi preslikav originalov. Iz zapuscine Janka Travna je 2705 fotografij casopisnih agencij pred letom 1941, vmes jih je mnogo iz filmskega zivljenja.

Prefotografirane so vse prve upodobitve Novega mesta, od Klobucarica, Valvasorja, Wagnerja, Skole, Rechbacha do prvih fotografij Novega mesta. Mnoge originalne fotografije so postale pomemben zgodovinski in arhitekturni dokument, saj kazejo predele Novega mesta, his..., ki jih danes ni vec. Stevilne so fotografije med vojno bombardiranega Novega mesta. V novomesko mapo sodijo se fotografije znanih Novomescanov, skupin maturantov, drustev, posnetki prireditev, slovesnosti...

Fotografsko zbirko intenzivno krepimo in bogatimo, ko pripravljamo posamezne tematske razstave.

Dragoceni so posnetki risb in notesov dr. Ivana Komelja, ki jih je kot konservator narisal na terenskem delu.

Posamezne literarne mape vsebujejo fotografije pomembnih slovenskih pisateljev, pesnikov, prevajalcev, glasbenikov... Med njimi so: Dragotin Kette, Oton Zupancic, Ivan Cankar, Slavko Grum, Miran Jarc, Vera Albreht, Joze Dular, Pavel Golia, Ignacij Hladnik, Janez Trdina, Julija Primic, Valentin Vodnik...

RAZGLEDNICE

Zbirka je izredno bogata (32125 kosov), s stevilnimi motivi dolenjskih krajev, vasi, mest, gradov, cerkva, voda, gora, jam... Prevladujejo domoznanske, hranimo pa jih tudi iz ostalih krajev Slovenije, bivse Jugoslavije in ostalega sveta.

Posebej so postavljene razglednice reprodukcij umetniskih del slovenskih in tujih avtorjev, voscilnice, portreti, upodobitve osebnosti iz politicnega in kulturnega zivljenja, prizori iz vojn (tudi z Gregorcicevimi verzi), cvetic, zivali, letnih casov...

Vse razglednice so razvrscene po abecednem redu v posebnih lesenih skatlah. Zbirka je izrazito domoznanska, zato jo sproti dopolnjujemo (z nakupi, darovi, zamenjavami, OI) z motivi nasih krajev, ljudi in dogodkov.

MUZIKALIJE (glasbena zbirka s predvsem notnim gradivom - 4200 enot)

Tudi ta zbirka je zacela nastajati z obveznimi izvodi, darovi in nakupi. Glasbena dela izpred vojne so bila vecinoma podarjena (E. in Z. Ropas, K. Strajnar...), druga pridobljena z nakupi (I.Hladnik, F. Ferjancic). Zastopana so dela slovenskih skladateljev od obdobja Slovenske grlice do danes. Nekaj je tudi del tujih skladateljev.

KARTOGRAFSKA ZBIRKA

Kartografska zbirka vsebuje zemljevide in atlante, specialke, nacrte mest in posebne karte, splosne in tematske zemljevide. V zbirki so dragoceni stari zemljevidi slovenskega ozemlja od 16. stoletja dalje (npr. Kozlerjeva izdaja Zemljevida slovenskega ozemlja iz l9. stol.). Zbirka vsebuje okrog 2000 enot.

PARTIZANSKI TISK

Vse, kar je bilo tiskano v letih od 1941 do 1945, hranimo posebej. Zbirka se je ustalila, ker ne nastaja vec, steje 2412 kosov, dopolnjujemo jo s posameznimi darovi. Vsebuje partizanske brosure, periodiko, drobni tisk, muzikalije in umetniske mape, partizanski tisk ostalih narodov bivse Jugoslavije, kvizlinski in okupatorski tisk, taboriscni tisk iz Dachaua...

DROBNI TISK

Zbirka vsebuje drobni tisk v pravem pomenu besede in se vse drugo, kar ni vkljuceno v knjizni fond. To so lepaki, letaki, koledarji, turisticni prospekti, knjizni, bancni in filmski prospekti, katalogi, ceniki, vozni redi, brosure, telefonski imeniki, vabila in programi glasbenih, gledaliskih, filmskih, plesnih, sportnih, drustvenih in druzabnih prireditev... Drobni tisk je urejen vsebinsko po mapah. Med drobni tisk so vkljucili tudi del Krajceve zapuscine (tiskane portrete pomembnih moz, zbirko telegramov in vojaskih razglasov...).

STARE IN REDKE KNJIGE

V trezorju hranimo vrsto posebnih dragocenosti: srednjeveski kodeks, pet inkunabul, Dalmatinovo BIBLIJO, TU JE VSE SVETU PISMU, STAREGA INU NOVEGA TESTAMENTA iz leta 1584, dela Janeza Vajkarda Valvasorja, Janeza Svetokriskega, Valentina Vodnika, Antona Tomaza Linharta, stare slovnice razlicnih avtorjev, 6 izvodov Presernovih POEZIJ iz leta 1847 z vsemi tremi primerki: z akrostihom v Magistralu, brez akrostiha in izvod s tiskarskimi napakami, Cankarjevo EROTIKO iz leta 1899....

Neknjizno gradivo je izredno raznoliko, vsak tip zahteva svojo postavitev, zbirko in temu primerno obdelavo. Prizadevamo si, da bi gradivo cim bolj zavarovali pred poskodbami in propadom, ker ga zelimo ohraniti nasim zanamcem, hkrati pa omogociti cim sirsemu krogu uporabnikov, da bi bilo gradivo cim bolj dostopno.

Nasa osnovna naloga pa je pridobivanje, hranjenje in analiticna obdelava domoznanskega in ostalega posebnega neknjiznega gradiva in s tem dokumentiranje nasega casa in prostora.

Gradivo populariziramo tudi z razstavami (letos: o dr.Francetu Presernu in Juliji Primic, Ivanu Cankarju, stirih dijakih novomeske gimnazije: Otonu Zupancicu, Dragotinu Ketteju, Miranu Jarcu in Slavku Grumu, starih bozicnih in novoletnih razglednicah...).

Oddelek vsako leto obisce tudi veliko solskih skupin. Predstavimo jim dragocenosti knjiznice in Posebne zbirke Boga Komelja, pomen in namen zbiranja domoznanskega gradiva, ki nam govori o preteklosti in sedanjosti prostora in ljudi, naso usodno zavezanost knjigam in neknjiznemu gradivu. Saj nenehno ... IZ RODA V ROD DUH ISCE POT...

VIRI IN LITERATURA:

1. Bogo Komelj: Rokopisna zbirka v Studijski knjiznici Mirana Jarca.Knjiznica, 1966

2. Natasa Petrov: Zakladnica rokopisov. DL st. 38, 18.sept. 1986

3. Drago Vuica: Studijska knjiznica Mirana Jarca v Novem mestu in njena domoznanska dejavnost. Diplomska naloga. Novo mesto, 1984

4. 30 let Studijske knjiznice Mirana Jarca v Novem mestu 1946 - 1976. Novo mesto, 1976

5. Mihael Glavan: Slovenska rokopisna kulturna dediscina v NUK 1945-1995. Petdeset let NUKA. Ljubljana, l996. Zbornik.

6. Tatjana Kac: Domoznanske zbirke v Osrednji knjiznici Celje. Osrednja knjiznica Celje vceraj, danes, jutri. Celje, 1996