zgodovinska dejstva in legende o nastanku šentjerneja

1.maja 1351 je patriarh Nikolaj podelil za dvanajst let v fevd nadvojvodi Albrechtu in njegovim trem sinovom veliko krajev na Koroškem, Kranjskem in v Marki. Slovenska marka je bilo tedaj ime za Dolenjsko. Uporabljalo se je tudi ime Marchia in od tod naj bi izviralo ime dolenjskega vina Marwein – danes ime za cviček Marvin.

Leta 1355 pa so nadvojvoda Albrecht in njegovi sinovi dobili patronat nad več cerkvami – tudi šentjernejsko faro.

6. decembra 1461 je cesar Friderik IV. ustanovil ljubljansko škofijo, kateri je podaril vse fare svojega patronata na Koroškem in Kranjskem, eno faro na Solnograškem (Salzburškem) in pripadajoče fare gornjegrajskega samostana. Ker je bila šentjernejska fara pod cesarskim patronatom, jo je cesar podaril stolnemu kapitlju ljubljanskemu. Leta 1462 pa jo je papež Pij II inkorporiral.

Okoliške fare pa so ostale po Oglejem. Škocjanska fara je pripadala ljubljanski škofiji šele 8.marca 1787.

Kdaj točno je bila ustanovljena sama šentjernejska fara ni mogoče natančno ugotoviti in dokazati. Najstarejši župnik, katerega ime je ohranjeno v listinah, je Bertold. 7. Maja 1294 je koroški vojvoda Bernard napravil darilno pismo, v katerem poklanja kostanjeviškem samostanu mnogo posestva.V podpisu na tej listini se nahaja tudi ime šentjernejskega župnika Bertolda (Bertholdus plebanus de S.Bartholomaeo).

Ker se Bela cerkev kot fara omenja že l.1074 se predvideva, da se je nekje v tem času ustanovila tudi šentjernejska fara, saj je bil Šentjernej bolj ugleden in priznan kraj. Na Kranjskem je bilo malo far, a so obsegale veliko ozemlje.

Šentjernejska fara je segala od Šmihela pri Novem mestu preko sv.Jere na najviškem vrhu Gorjancev do Opatove gore pri Kostanjevici, v kateri je bilo leta 1609 26 podružničnih cerkva. Danes jih ima 17.

Zbornik župnije Šentjernej

Obsežen domoznansko zasnovan zbornik je izšel ob 750-letnici prve omembe župnije in kraja - 29 avtorjev, 524 strani, 3000 izvodov - Urednika Marinka Dražumerič in dr. Stane Granda

ŠENTJERNEJ - V okviru prireditev ob prazniku občine Šentjernej so v četrtek, 26. avgusta, predstavili Zbornik župnije Šentjernej. Šentjernejska župnija je med starejšimi na Dolenjskem, Šentjernej pa je sploh starodaven kraj z bogato zgodovino in temu primeren je tudi zbornik: obsežen, pester in vsebinsko bogat.

V njem sta predstavljena zgodovinska preteklost in sedanjost šentjernejske župnije. Zbornik je izšel ob 750-letnici prve omembe župnije, župnika in kraja, po prepričanju zgodovinarja dr. Staneta Grande, sourednika zbornika in enega od avtorjev, pa je šentjernejska župnija gotovo še starejša.

Največ dela za zbornik je opravila urednica, umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič, tudi avtorica obsežnega prispevka v zborniku.

Razkošni zbornik na 524 straneh, ki ga je izdala šentjernejska župnija, založila pa Družina, je izšel v nakladi 3000 izvodov. Vsebinsko je razdeljen na več sklopov: narava, preteklost, Cerkev, Pleterje, umetnost, narodopisje in vojni čas. Prispevke je napisalo 29 avtorjev, med njimi so tudi vrhunski slovenski strokovnjaki na svojih področjih. Šentjernejski zbornik obravnava številne teme, ki govore o bogastvu dediščine in izročila v teh krajih, in večina od njih je prav tu prvič obdelana. Večina avtorjev se je udeležila predstavitve zbornika v Šentjerneju.

Šentjernejski zbornik - Razkošni zbornik župnije Šentjernej, ki je izšel ob občinskem prazniku, so predstavili (z leve): urednik dr. Stane Granda, šentjernejski župnik Anton Trpin, urednica Marinka Dražumerič in predstavnik založbe Družina dr. Janez Gril. (Foto: A.B.)

Zbornik, ki je zasnovan domoznanska, je nadgradnja Zgodovine šentjernejske fare na Dolenjskem, ki jo je pred 72 leti napisal dolgoletni šentjernejski župnik Anton Lesjak. "Od takrat je prišlo na dan velika novega in veliko stvari je, ki jih je v zvezi z zgodovino teh krajev še treba raziskati," je med drugim na predstavitvi dejal dr. Granda. "Če bo takih zbornikov pri nas več, se bomo tudi Slovenci začeli učiti iz zgodovine. Do sedaj se namreč še nismo!" je končal Granda.

A. B. (Vir: Dolenjski list 35 - 1999)