|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
zgodovinske osebnosti - narodni heroji |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Rodil se je 29. julija 1922 v Velikem Banu pri Šentjerneju. Izučil se je za peka. V stik z naprednimi idejami je prišel že med službo na Sušaku. Aprila 1942 se je pridružil Gorjanski četi in kmalu odšel na pomoč belokranjskim partizanom. V napadu na Ratež je vrgel med obkoljene Italijane avionsko bombo. Ob ustanovitvi prve slovenske partizanske brigade »Tone Tomšič« je bil v njenih vrstah. Zaradi osebne hrabrosti in poveljniške odločnosti je hitro napredoval v poveljnika čete in namestnika poveljnika bataljona. Udeležil se je pohoda slavne XIV. Divizije na Štajersko. Padel je 20. aprila 1944 v Tuhinjski dolini kot poveljnik bataljona v boju z Nemci. Bil je zelo hraber in iznajdljiv poveljnik. Med soborci je užival velik ugled. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Vinko Paderšič - Batreja Rodil
se je
18. aprila 1916 v Trstu. Družino so po I. svetovni vojni
italijanski fašisti izgnali v takratno Jugoslavijo. Ustavili so se
v Gorenjem Suhadolu pod Gorjanci.
Kot napredni študent in zavedni slovenski domoljub se je takoj
vključil v osvobodilno gibanje in kot član Okrožnega odbora OF za Novo
mesto je organiziral odpor po vsej Dolenjski. Vneto je pridobival nove
borce v Gorjanski bataljon. Med prebivalci podgorjanskih vasi je bil zelo
priljubljen. Ko so okupatorjevi vojaki »čistili« Dolenjsko od
partizanov, se je Batreja s tovariši skril v kraško jamo v bližini
Zagrada pri Otočcu. Bili so izdani. V neenakem boju po dveh dneh si je s
poslednjim nabojem 24. septembra 1942 vzel življenje, da ne bi živ padel
v roke neusmiljenemu sovražniku. Spomin nanj že živi pod Gorjanci. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Ilija Badovinac Rodil
se je 1. avgusta 1917 v Rosalnicah pri Metliki. Bil je razgledan in
napreden kmet. Takoj po okupaciji domovine se je povezal z OF, Belokranjski
partizanski četi pa se je priključil maja 1942.
Izkazal se je z junaštvom pri napadu na postojanko na Hrastu ter
pri Zajcu na Gorjancih.
V septembru 1942 je postal poveljnik Gorjanskega bataljona, v
novembru je postal poveljnik 3. bataljona Cankarjeve brigade.
Ob ustanovitvi 12. brigade 24. septembra 1943 je Ilija postal
namestnik poveljnika brigade. Kasneje je prestavljen v Šercerjevo
brigado, s katero je odšel na slavni pohod na Štajersko. Padel je v boju
z Nemci v Gračnici blizu Rimskih Toplic, ko je hrabro napadel kot
poveljnik bataljona nemške vojake, ki so se skrivali za telesi nedolžnih
otrok. Belokrajnci in Podgorci ter po vsej Dolenjski se še spominjajo njegove hrabrosti in
poveljniške odločnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Avtor: Milan Gorjanc, Tolsti vrh |
|
|