|

|
|

|
Nad
vasjo Orehovica stoji lepo ohranjena, z vrtovi in sadnim drevjem obdana
graščina Gracarjev turn iz 13. stol., od koder se odpira pogled na
prostrane njive in travnate preproge. Kljub številnim lastnikom je graščina
ohranila ime svojih prvotnih gospodarjev, Gratzarjev, v preteklosti pa so
jo imenovali še Rudežev grad in zaradi rodovitnosti tukajšnjih krajev
Tolsti Vrh.
Danes se tako imenuje z vinogradi posejan grič nad
Orehovico,
ki mu kraljuje cerkvica svetega Roka.
Zanimivost graščine Gracarjev turn so velika lesena vrata, ki so
narejena iz enega samega kosa lesa, oblikovala pa jih je samo sekira.
Nosi
jih pokončen debel steber, za vrati pa je majhna ječa. Med vojno so bile
uničene številne freske, s katerimi je bila ozaljšana notranjost gradu.
Še vedno pa je v gradu ohranjena Trdinova
soba, ki je opremljena z
avtentičnim renesančnim pohištvom. Pisatelj je tu v letih od 1867- 1885
užival gostoljubje Karla Rudeža, ko je zbiral gradivo za svoje Bajke in
povesti o Gorjancih. Njegovo pero je zapisalo marsikatero, zaradi revščine
bridko, a resnično misel o teh krajih.
|
|

|
|

|
|
|
Gracarjev
turn (Feistenberg)
Grad
stoji na zložni terasi pod obronki Gorjancev, blizu Orehovice zahodno od
Šentjerneja. Grad, stolpasti dvor, se prvič omenja leta 1311, njegovi
lastniki pa so bili vitezi Grazerji, ki so ga imeli v lasti do leta 1545,
ko je rodbina po moški liniji izumrla. Tega leta ga je podedoval Jurij
pl. Altenhaus, od leta 1568 naprej, ko so ga njegovi nasledniki prodali,
pa je pogosto menjal lastnike. Šele od leta 1821, ko je gospoščino
kupil Anton Rudež, trgovec in prekupčevalec s senom in žitom, so se
lastniške razmere ustalile. V posesti njegove družine je ostal vse do
leta 1923, ko se je
Vlasta Rudež poročila z gozdarskim komisarjem Herbertom Schoepplom, ki
je z družino tu dočakal konec vojne. V lasti te družine je grad še
danes, čeprav je bila ravno zaradi lastništva najstarejša Schoepplova hčerka
na gradu leta 1986 umorjena, druga hčerka pa je kasneje prav tako tragično
izgubila življenje.
Gracarjev
turn so, kot pove že ime, pozidali vitezi Gracarji okoli leta 1300 v
obliki pravokotnega stolpa, ki je v današnjem grajskem kompleksu še
ohranjen kot osrednji in najvišji stolp. Čeprav so verjetno stolp
utrdili že v
15. stoletju, je prve večje predelave doživel okoli leta 1537, ko so
pozidali vzhodni in zahodni trakt z vogalnima stolpoma. Približno v tem
času so nekaj sob v starejšem stolpu tudi poslikali s prizori iz
Samsonove in Heraklejeve zgodbe ter legendo o antičnem pesniku Vergilu.
Danes je od te poslikave ohranjenih le nekaj skromnih fragmentov. V 17.
stoletju so verjetno dodali notranje arkade, v zahodnem traktu uredili
grajsko kapelo, v kateri je še danes oltar iz začetka 18. stoletja.
Zadnje predelave je doživel
po letu 1821, ko so namestili nov glavni portal, sezidali urni stolpič
nad vhodom in preuredili notranje prostore. Med vojno je bil grad požgan
in je dolgo časa stal brez strehe. Šele leta 1952 je uspelo spomeniški
službi grad zastrešiti, kasneje pa žal ni doživel omembe vrednih
obnovitvenih del. Danes grajska stavba večinoma sameva in ni primerna za
večje število obiskovalcev.
Informacije:
Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Območna enota Novo mesto
Skalickega 1- Grad Grm
8000 Novo mesto
Tel.:
07 3931 540
Fax: 07 3931 590
e-mail: zvkdnm@siol.net
http://www.zvkds-slo.si |