farna cerkev sv. jerneja - šentjernej

Stranska oltarja, ki so ju pripeljali iz cerkve razpuščenega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, sta iz prve polovice XVII. stoletja. Na severnem oltarju je Metzingerjeva slika sv. Jerneja. Ko je faro in posestva v Šentjerneju dobil ljubljanski stolni kapitelj, je župnišče prezidal v protiturško trdnjavo z dvižnim mostom med obrambnima stolpoma s strelnimi linami. Trdnjavo je dal leta 1888 podreti župnik Vovk.

Med obnovo cerkve je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto med letoma 1985 in 1986 opravil zavarovalno arheološko izkopavanje cerkvenih ladji. Pri tem je odkril, da so na mestu sedanje cerkve stale vsaj še tri njene predhodnice: dve romanski in ena gotska. Okoli cerkve je bilo pokopališče, posamezni grobovi pa so bili tudi v romanski in gotski cerkvi. Del odkopanih površin so zasuli, del pa nadkrili z betonsko ploščo, v katero so vzidali panoramsko stekleno ploščo, skozi katero se vidijo zidovi romanskih cerkva.